Šolski center za pošto, ekonomijo in telekomunikacije (ŠC PET) Ljubljana z zaključkom prenove šolskih prostorov odpira novo poglavje, hkrati pa obeležuje 20 let sistematične podpore dijakom športnikom. V tem času je šola pomagala usklajevati šport in izobraževanje ogromno mladim. Kako jim omogočajo uspešno razvijanje športne kariere in pridobivanje kakovostne izobrazbe ter kakšne izzive prinaša prihodnost, smo se pogovarjali z ravnateljico STSŠ ŠC PET Vesno Janežič.
Kaj zaključek prenove pomeni za prihodnost ŠC PET in vsakdanje življenje dijakov?
Zaključek prenove je za našo šolo pomemben mejnik in začetek novega poglavja. Vračamo se v sodobnejše, varnejše in prijetnejše prostore, ki omogočajo boljše pogoje za poučevanje, učenje in skupno delo. Vendar prenova za nas ni bila zgolj gradbeni projekt. V času selitve, prilagajanja in dela v spremenjenih razmerah smo dokazali, da šole ne določajo samo prostori, temveč predvsem ljudje, njihova predanost in pripravljenost sodelovati. Najpomembneje je, da smo prenovljeno šolo ustvarili za naše dijake. Želimo si, da jo sprejmejo za svojo, da se v njej dobro počutijo, razvijajo svoje talente ter pridobivajo znanje, ki jim bo odpiralo vrata v prihodnost. Prenovljeni prostori nam dajejo nove možnosti, naše poslanstvo pa ostaja enako: mladim omogočiti kakovostno izobraževanje in ustvariti pogoje, v katerih bodo lahko razvijali svoje potenciale in dosegali zastavljene cilje.
Kako se je pred 20 leti začela zgodba sistematične podpore dijakom športnikom?
Pred 20 leti smo prepoznali, da številni mladi športniki potrebujejo šolsko okolje, ki razume njihove posebne obveznosti in jim omogoča uspešno povezovanje izobraževanja s športno kariero. Ob hkratnem pomanjkanju zanimanja mladih za tehniške in strokovne programe ter vse večjem interesu športnikov, klubov in staršev za ustrezne možnosti izobraževanja smo se odločili za uvedbo športnih oddelkov, ki jih danes poznamo kot oddelke z dijaki športniki. S tem smo postali prva tehniška in strokovna šola v Sloveniji, ki je uvedla takšne oddelke in razvila sistematičen strokovni model podpore dijakom s statusom športnika. Naše vodilo je bilo in ostaja preprosto: mlad človek ne bi smel biti postavljen pred izbiro med športnimi sanjami in kakovostno izobrazbo. V 20 letih so program soustvarjale številne generacije dijakov, učiteljev, trenerjev, staršev in drugih sodelavcev. Vsak je prispeval svoj del k zgodbi, ki dokazuje, da je ob ustrezni podpori mogoče uspešno povezovati zahtevne športne ambicije in izobraževanje.
Kaj predstavlja največji izziv pri usklajevanju šolskih obveznosti in vrhunskega športa?
Največji izziv je najti pravo ravnovesje med dvema zahtevnima področjema, ki od mladostnika terjata veliko časa, discipline, odgovornosti in vztrajnosti. Treningi, tekmovanja, potovanja in regeneracija so sestavni del športnikovega življenja, medtem ko šolske obveznosti zahtevajo sprotno učenje, sodelovanje pri pouku in doseganje ustreznih standardov znanja. V zadnjih 20 letih se je športno okolje močno razvilo, digitalne platforme pa so olajšale dostop do učnih gradiv in komunikacijo z učitelji. To je za dijake športnike velika prednost, vendar lahko hkrati spodbuja daljše odsotnosti od pouka. Dostop do gradiv namreč ne more v celoti nadomestiti neposrednega stika z učiteljem, sodelovanja v razredu in povezanosti s šolsko skupnostjo. Pri tem ne smemo pozabiti, da so dijaki športniki predvsem mladi ljudje, ki se še razvijajo in iščejo svojo pot. Potrebujejo razumevanje in prilagodljivost, pa tudi jasna pričakovanja ter podporo pri razvijanju samostojnosti in odgovornosti. Pomemben izziv je tudi velika obremenjenost učiteljev, ki poleg rednega pedagoškega dela pogosto pripravljajo dodatna gradiva, razlage in individualne prilagoditve zunaj svojega običajnega delovnega časa. Zato si želimo, da bi odločevalci ustrezneje uredili sistemsko podporo in normative za delo z dijaki športniki tudi v srednjih strokovnih in poklicnih programih, po vzoru ustreznih rešitev v gimnazijskih športnih oddelkih.
Kako šola konkretno pomaga dijakom, ki zaradi treningov in tekmovanj pogosto izostajajo od pouka?
Na ŠC PET Ljubljana imamo za dijake športnike vzpostavljen sistem podpore, ki temelji na prilagajanju izobraževalnega procesa, sodelovanju in osebnem pristopu. Že pred leti smo sprejeli poseben pravilnik, ki ureja njihove pravice in dolžnosti. Poleg razrednika imajo dijaki v oddelkih z dijaki športniki tudi športnega koordinatorja, ki povezuje dijaka, starše, trenerja in šolo ter pomaga pri usklajevanju šolskih in športnih obveznosti. Dijakom omogočamo načrtovanje ocenjevanja, pripravo osebnih izobraževalnih načrtov, dostop do gradiv v spletnih učilnicah in ustrezne oblike izobraževanja na daljavo. Po potrebi lahko znanje izkazujejo tudi zunaj običajnega urnika, v skladu s šolskimi pravili in dogovori. Na voljo imajo posebne tedenske govorilne ure, na katerih lahko dobijo dodatno razlago, nasvet ali pomoč pri organizaciji učenja. Posebno pozornost namenjamo tudi njihovemu zdravju in celostnemu razvoju. Dijakom je na voljo topla malica z izbiro med šestimi meniji, ob možnosti dodatnih obrokov, kar je pomembno zlasti za tiste, ki se po pouku neposredno odpravijo na trening. Organiziramo tudi karierno svetovanje, delavnice s športnim psihologom, preventivne vadbe za preprečevanje poškodb in vsebine o prehrani mladih športnikov. V okviru odprtega kurikuluma ponujamo modula Preventiva v športu in Menedžment v športu, za treninge pa je dijakom na voljo tudi šolska športna infrastruktura. Naš cilj ni zniževanje izobraževalnih zahtev, temveč ustvarjanje pogojev, v katerih lahko dijaki kljub zahtevnemu športnemu urniku pridobijo kakovostno izobrazbo. To zahteva odgovornost dijakov ter dobro sodelovanje vseh, ki jih na njihovi poti spremljajo.
Na kateri dosežek ali zgodbo iz dvajsetletnega obdobja podpore dijakom športnikom ste najbolj ponosni?
Najbolj ponosni smo na to, da smo v dvajsetih letih ustvarili in ohranili sistematičen model podpore mladim, ki jim omogoča vzporedno razvijanje športne kariere in pridobivanje izobrazbe. V naših športnih oddelkih se je v tem obdobju izobraževalo kar 1.829 dijakov s statusom športnika iz različnih športnih panog. Številni so nastopili na največjih mednarodnih tekmovanjih, med drugim na olimpijskih igrah, svetovnih in evropskih prvenstvih, ali postali člani slovenskih državnih reprezentanc. Posebej ponosni smo na olimpijsko zlato našega nekdanjega dijaka Benjamina Savška, ki je na olimpijskih igrah v Tokiu leta 2021 osvojil zlato medaljo. To je izjemen športni dosežek in pomemben del naše skupne zgodbe. Toda naš uspeh ni merljiv samo z medaljami, pokali in rekordi. Velika večina dijakov, ki so se izobraževali v naših športnih oddelkih, je uspešno zaključila srednješolski program. Ponosni smo tudi na vse tiste, ki so kljub poškodbam, porazom, zahtevnim urnikom ali spremembam svojih življenjskih ciljev vztrajali pri izobraževanju in si ustvarili dobre temelje za prihodnost. Pomembno nadaljevanje te zgodbe predstavlja naša Višja strokovna šola, ki športnikom omogoča nadaljevanje izobraževanja ob prilagoditvah na študijskih programih Ekonomist in Inženir telekomunikacij. Ponosni smo tudi na pridobljeni certifikat Olimpijskega komiteja Slovenije Športnikom prijazno izobraževanje. Dvajsetletna zgodba je predvsem zgodba ljudi, zaupanja, vztrajnosti in sodelovanja. Največji dosežek je, da mladim pomagamo razvijati športni talent, ne da bi se morali zaradi njega odpovedati izobrazbi.
Zakaj je pomembno, da mladi športniki poleg vrhunskih športnih rezultatov pridobijo tudi kakovostno izobrazbo?
Mladi športniki imajo pravico sanjati o vrhunskih rezultatih, velikih tekmovanjih in športnih vzornikih. Prav je, da jih pri teh sanjah podpiramo. Obenem pa imajo pravico do kakovostne izobrazbe, ki jim bo omogočila samostojno in varno prihodnost, ne glede na to, kako se bo razvijala njihova športna pot. Športna kariera je lahko izjemno uspešna, vendar je praviloma časovno omejena, njen potek pa ni vedno predvidljiv. Poškodba, sprememba okoliščin ali drugačna življenjska odločitev lahko športno pot hitro preusmeri. Če mlad človek ob tem nima ustrezne izobrazbe, se lahko znajde v zelo zahtevnem položaju. Tudi o teh manj vidnih zgodbah v športu je treba govoriti odkrito. Izobrazba mladim ne daje le poklicnih možnosti, temveč tudi širino, samozavest, sposobnost kritičnega razmišljanja in možnost, da po koncu aktivne športne kariere najdejo novo smer. Šport in izobraževanje se pri tem odlično dopolnjujeta, saj oba razvijata disciplino, vztrajnost, odgovornost, sodelovanje in spoštovanje pravil. Naša naloga je, da mlade športnike opolnomočimo za obe poti: da jim pomagamo uresničevati športne ambicije in jim hkrati zagotovimo znanje ter možnosti za življenje po koncu športne kariere. Želimo si, da bi imeli pred seboj čim več odprtih vrat, ne glede na to, kam jih bo vodila prihodnost.
Kaj bi si želeli v prihodnje še izboljšati na področju podpore mladim športnikom v Sloveniji?
Predvsem si želimo bolj enakovrednega podpornega okolja za vse dijake športnike, tudi za tiste, ki se izobražujejo v srednjih strokovnih in poklicnih programih. Naša več kot 20-letna praksa kaže, da so ti dijaki, zlasti če prihajajo iz socialno šibkejših okolij ali doma nimajo ustreznih pogojev za učenje, pogosto v zahtevnejšem položaju. Za uspešno usklajevanje šolskih in športnih obveznosti potrebujejo veliko podpore učiteljev, mentorjev in športnih koordinatorjev. Prevečkrat se zgodi, da mladi ob prvih večjih težavah izgubijo motivacijo za šolo in vse upe usmerijo v šport. Če se športna kariera nato ne razvije po pričakovanjih, se lahko znajdejo brez ustrezne izobrazbe in jasne predstave o prihodnosti. Prav v takšnih trenutkih potrebujejo odrasle, ki jih znajo usmeriti, jim pomagati in jim pokazati, da obstajajo tudi druge možnosti. Zato menim, da bi morali na sistemski ravni zagotoviti ustrezne normative, strokovno podporo in primerljive možnosti za dijake športnike ne glede na to, v katerem srednješolskem programu se izobražujejo. Podpora ne bi smela biti odvisna od vrste šole, socialnega položaja družine ali izjemne vztrajnosti posameznega dijaka. Pomembno je tudi tesnejše sodelovanje šol, športnih organizacij, trenerjev, staršev in drugih ustanov. Uspešno usklajevanje športa in izobraževanja ne more biti odgovornost ene same ustanove. Potrebujemo skupen pristop, ki bo v središče postavil mladega človeka, njegov razvoj in njegovo dolgoročno dobrobit.
Kakšno sporočilo bi ob tej pomembni obletnici namenili dijakom, njihovim staršem in zaposlenim na šoli?
Dijakom bi želela sporočiti, naj si upajo postavljati visoke cilje, naj verjamejo vase in naj vztrajajo tudi takrat, ko pot ni preprosta. Ni pomembno, da vsi izberete enako pot ali dosežete enake cilje. Pomembno je, da razvijate svoje sposobnosti, se učite iz uspehov in porazov ter ne pozabite, da vas poleg športnih rezultatov oblikujejo tudi znanje, odnosi in izkušnje. Staršem se zahvaljujem za zaupanje in sodelovanje. Zavedamo se odgovornosti, ki jo prinaša skrb za mlade, še posebej za tiste, ki usklajujejo zahteve šole in vrhunskega športa. Zaposlenim pa iskrena hvala za strokovnost, predanost in pripravljenost, da tudi v zahtevnih okoliščinah iščejo najboljše rešitve za naše dijake. Velik del podpore športnikom se zgodi prav skozi osebni odnos, razumevanje in delo, ki pogosto presega tisto, kar je na prvi pogled vidno. Dvajsetletna izkušnja nas je naučila, da tehnologija in organizacijske prilagoditve pomagajo, vendar ne morejo nadomestiti zaupanja, neposredne komunikacije in medsebojnega spoštovanja. Ko pomagamo mladim, da postanejo samostojni, odgovorni in samozavestni, rastemo tudi sami – kot učitelji, starši, trenerji in skupnost. Ob 20-letnici programa za dijake športnike in zaključku prenove šole si želim, da bi nas tudi v prihodnje povezovalo zavedanje, da največ dosežemo takrat, ko delujemo skupaj. Prenovljeni prostori nam dajejo nove možnosti, naša tradicija nam daje trdne temelje, mladi pa nam dajejo razlog, da se nenehno razvijamo. Uspešna šola ni le tista, ki se lahko pohvali z dosežki svojih dijakov, temveč predvsem tista, ki ustvarja pogoje, da ti dosežki postanejo mogoči. To je prepričanje, ki nas je vodilo doslej in naj nas vodi tudi v prihodnje. Ob tej priložnosti bi dodala še misel olimpijskega prvaka Benjamina Savška, namenjeno mladim športnikom: »Mladim športnikom bi svetoval, naj vztrajajo, tudi ko ni lahko, in naj pri tem ne pozabijo uživati v športu.«
