Zadnjič so jo uprizorili leta 2017.
Borovo gostüvanje, pustna šega, ko nevesto poročijo z borom, pripravijo vse redkeje. Zadnje je bilo v Prekmurju leta 2017. Tudi o tem je tekla beseda ob nedavnem obisku predstavnikov Slovenskega etnološkega društva v Porabju. Predstavili so tudi zbornik o borovem gostüvanju ter še eni pustni šegi, vleki ploha.
Kot je za STA povedala etnologinja Pomurskega muzeja Murska Sobota Jelka Pšajd, so vzroki za vse redkejše uprizarjanje borovega gostüvanja različni, od depopulacije podeželja do zmanjšanega vaškega sodelovanja, po njenem mnenju pa je kriva tudi pretirana birokracija ob organizaciji dogodkov.
"Prav bi bilo, da bi država za dediščino, ki jo priznava kot nesnovno kulturno, omogočila lažje pogoje za organizacijo," je opozorila Pšajd in izrazila upanje, da prekmurska šega še ni zamrla. Po njenih besedah je borovo gostüvanje posebno tudi zato, ker se glavnina obreda dogaja v gozdu.
Prav tej temi in tudi zborniku Vleka ploha in poroka z borom, pustni šegi v Sloveniji, Avstriji in na Madžarskem, ki je izšel decembra 2024 v knjižnici Glasnika Slovenskega etnološkega društva, pa je bila posvečena strokovna ekskurzija Slovenskega enološkega društva po Porabju in Prekmurju. Zbornik so uredile Marija Kozar Mukič, Nena Židov in Mojca Ravnik, prinaša pa prispevke več raziskovalcev.
Po navedbah Mojce Ravnik gre za prvi pregled različnih inačic šege, ki je v panonskem prostoru ohranjena v Prekmurju, Porabju, Avstriji in tudi v Kanalski dolini v Italiji. "V zborniku so prvič zbrani raziskovalci iz vseh teh držav, da bi primerjali raziskave in razpravljali o razlikah med vleko ploha in borovim gostüvanjem," je pojasnila.
Vleka ploha je sicer tradicionalna pustna šega, ki simbolizira poroko v vasi, kjer se v predpustnem času ni poročilo nobeno dekle. Običaj poteka tako, da vaški fantje posekajo deblo, ga obelijo in okrasijo z zelenjem, papirnatimi rožami ter trakovi, nato pa ga v sprevodu, ki ga spremljajo glasba ter liki v kostumih, pripeljejo skozi vas. Dogodek spremljata pogostitev in rajanje. Na koncu ploh prodajo na dražbi, izkupiček pa namenijo za zabavo in druženje v skupnosti.
Borovo gostüvanje pa je značilna pustna šega Prekmurja in slovenskega Porabja
Pri kateri vaščani uprizorijo simbolično poroko z borom. Običaj se odvije v krajih, kjer v predpustnem času ni bilo prave poroke. Deluje kot opomin, hkrati pa kot priložnost za skupno praznovanje. V uprizoritvi sodeluje večina vasi, nastopajo svatje in ostali liki kot so policaji, frizerka in župnik, dogodek pa spremljata glasba in pogostitev. Denar, ki ga ob dogodku naberejo, vaščani navadno namenijo za skupno dobro, denimo za obnovo gasilskih domov ali nakup opreme.
Borovo gostüvanje je bilo v slovenski register nesnovne kulturne dediščine vpisano leta 2012, vleka ploha pa leta 2020. Kot je spomnila Nena Židov, v register vpisujejo samo šege, ki so med ljudmi še žive. "Zato je pomembno, da skupnosti ostanejo nosilci teh šeg," je opozorila.
Slovensko etnološko društvo sicer letos praznuje 50-letnico delovanja. Kot je dejala njegova direktorica Tanja Roženberger, so želeli z ekskurzijo v Porabju poudariti, da je njihovo poslanstvo delovati na celotnem slovenskem etničnem ozemlju. Vrhunec praznovanja jubileja bo 22. oktobra v atriju Slovenske akademije znanosti in umetnosti, kjer bo slavnostna akademija s podelitvijo priznanj ustanovnim članom.
