14. 2. 2024, 14:13 | Vir: STA
Vas je na družbenem omrežju dodala atraktivna oseba? Pod nobenim pogojem ji ne pošiljajte svojih golih fotografij
Žrtve neznancev, ki prihajajo iz tretjih držav in z vašimi intimnimi posnetki nimajo dobrih namenov, so predvsem moški.
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost (SI-CERT) ob valentinovem svari pred manj lepo platjo navezovanja stikov prek družbenih omrežij in aplikacij za zmenke, ker je izrazito poraslo izsiljevanje z intimnimi posnetki. Najpogostejša tarča so mladi moški, ki pristanejo na izmenjavo takih posnetkov z neznankami. Pošiljanje golih fotografij neznankam nikoli ni dobra ideja, opozarjajo.
Izsiljevalci zahtevajo tudi po več tisoč evrov
Izsiljevanje z intimnimi posnetki ali sextortion je oblika spletne goljufije. Prvi stik goljufa z žrtvijo je največkrat vzpostavljen na Instagramu ali Facebooku, pogosto tudi prek aplikacij za zmenke, kot so Btrfly ali Tinder. Prav tako se pojavljajo primeri, ko napadalci z različnimi orodji za manipulacijo slik zmontirajo fotografije, da so videti kot žrtvine intimne fotografije, in prav tako v primeru neplačila določenega zneska grozijo z objavo, so zapisali pri SI-CERT.
Ta oblika spletne goljufije se je v Sloveniji prvič pojavila sredi leta 2015, v letu 2023 pa so obravnavali že 98 izsiljevanj z intimnimi fotografijami. V letu prej so jih obravnavali 59, leta 2016 pa 27. Predvidevajo, da je izsiljevanj z intimnimi posnetki še veliko več. Zaradi občutljive teme se namreč velika večina žrtev ne obrne po pomoč.
Običajno se izsiljevanje začne po tistem, ko neznanka z izzivalno profilno sliko pošlje prošnjo za prijateljstvo in začne pogovor. Žrtev začne prepričevati, da ji pošlje svoje gole fotografije. Ko prejme intimni posnetek ali fotografije, začne izsiljevati, da bo posnetek poslala prijateljem žrtve in njeni družini, če ji ne bo nakazala denarja. Finančne zahteve so dokaj visoke, tudi več tisoč evrov.
Napadalci večinoma iz afriških držav
SI-CERT svari, da se za izzivalnimi profili na družbenih omrežjih skrivajo organizirane kriminalne združbe, njihov edini cilj pa je prepričati sogovornike, da se slečejo pred spletno kamero ali pa sami pošljejo svoje gole fotografije. Napadalci so večinoma iz afriških držav, kjer je kazenski pregon zelo omejen. Prav zato je toliko bolj pomembno preprečiti, da bi se sploh znašli v takšnem položaju. "Nikoli ne pristajajte na izmenjavo intimnih fotografij in videoposnetkov z neznancem, ki ste ga spoznali na družbenih omrežjih," priporočajo.
Žrtvam pa svetujejo, naj nemudoma in v celoti prekinejo vso komunikacijo z izsiljevalci. "Nikakor ne nakazujte denarja in ne nasedajte obljubam, da bodo po plačilu sporne posnetke izbrisali. Nasprotno, izsiljevalci bodo zahtevali vedno večje zneske," so opozorili.
Če jih žrtev blokira na enem omrežju, skušajo priti do nje na vse možne načine, tudi prek drugih profilov. Izsiljevanje se običajno konča kmalu po tistem, ko žrtev v celoti prekine vso komunikacijo z izsiljevalci in jim ne odgovori na nobeno sporočilo več. Na spletni strani programa Varni na internetu so podrobna pojasnila, kako ukrepati v primeru izsiljevanja z intimnimi fotografijami.
Posnetkov po objavi ni več mogoče umakniti s spleta
Tako na družbenih omrežjih kot na specializiranih aplikacijah za spoznavanje in iskanje partnerjev velja nekaj univerzalnih pravil varnosti. Ne pristajajmo na izmenjavo golih fotografij in posnetkov, saj popolnoma izgubimo nadzor nad nadaljnjim deljenjem in objavo, umik takšnih vsebin s spleta pa je skoraj nemogoč. Sumljiva je vsakršna prošnja za denar. Vedno je sumljivo, če oseba, ki smo jo ravnokar spoznali in ima lahko popolnoma izmišljeno identiteto, začne s čustvenimi zgodbami in prošnjami za denar.
Nikoli ne vpisujemo podatkov kreditne kartice na povezavi, ki nam jo sogovornik pošlje prek pogovornih aplikacij. Ne nasedajmo pa niti povabilom v različne kripto investicijske posle, saj se vsi končajo z velikimi finančnimi izgubami. Na aplikacijah za zmenke so namreč vse pogostejši goljufi, ki najprej zgradijo romantično razmerje, nato pa žrtve počasi prepričujejo v poslovne naložbe s kriptovalutami.
Žrtve spodbujajo, da na začetku vlagajo majhne zneske, oni pa obljubljajo, da bodo z naložbo ustvarili skromen dobiček. Potem jih prepričujejo v lažno investicijsko platformo, ki prikazuje nenehno rast dobička. Ko žrtev vloži ves denar, prevarant izgine, medtem ko žrtev ostane brez vsega.