N. V. | 22. 1. 2024, 14:47

Pozor, zavajajo nas! V zadnjem času številni primeri manjšanja količine ali menjave sestavin v živilih – cene pa ostajajo enake (FOTO)

Profimedia

Veste, kaj pomenita izraza skrčflacija in skimpflacija? Vi morda ne, proizvajalci pa so ta pojma dodobra preučili in se teh neprijaznih praks – vsaj v Sloveniji – redno poslužujejo. Ne pustite se zavajati in preberite, na kaj morate biti pozorni.

Proizvajalci predvsem v času inflacije uporabljajo številne potrošniku neprijazne prakse, s katerimi prikrito zvišujejo ceno izdelkom, manjšajo količino ali pa celo zamenjujejo eno sestavino z drugo. Vse to na način, ki ga potrošnik težje opazi.

Skrčflacija

Skrčflacija pomeni, da v času inflacije pogosto prikrito dvigujejo ceno izdelkom tako, da zmanjšajo njihovo količino. To pomeni, da je v embalaži, ki so je kupci navajeni, manjša količina izdelka, ki pa se prodaja za isto ceno kot prej.

Prvo zaznano krčenje izdelkov sega v leto 2016, ko je proizvajalec znamenite čokolade Toblerone, Mondelez International zmanjšal maso izdelka tako, da je povečal razmik med čokoladnimi trikotniki, kar je pomenilo, da je bilo v izdelku 10 odstotkov manj čokolade kot prej.

Skimpflacija

Ob skrčflaciji se je začela pojavljati tudi skimpflacija, ki izhaja iz angleške besede "skimp" (skoparjenje), pomeni pa spremembo sestave izdelkov in s tem lahko tudi zmanjševanje njihove kakovosti. Eden glavnih razlogov za to, da podjetja zmanjšajo kakovost storitve, je, da bi ob prizadevanju za čim višji dobiček porabila manj sredstev za proizvodnjo izdelka.

Če lahko rečemo, da skrčflacija vpliva na denarnice potrošnikov, je pri skimflaciji lahko pod vprašajem tudi zdravje uporabnikov. Večina ljudi sprememb v sestavi izdelka ne opazi, proizvajalci pa lahko za zamenjavo uporabijo manj kakovostne alternative.

Primeri skimpflacije v Sloveniji

Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) na svoji spletni strani opozarja, da so v lanskem letu skimpflacijo opazili pri treh izdelkih, ki so jim spremenili recepturo. DM bio napitek iz mandljev, ki je prej vseboval sedem odstotkov mandljev, danes vsebuje tri odstotke mandljeve paste. O zmanjšanju vsebnosti mandljev priča tudi podatek o nižji energijski in hranilni vrednosti novega napitka.

DM bio napitku iz mandljev so močno znižali vsebnosti mandljev, prodajajo pa še ga vedno za isto ceno.

DM bio napitku iz mandljev so močno znižali vsebnosti mandljev, prodajajo pa še ga vedno za isto ceno.

Zveza potrošnikov Slovenije/posnetek zaslona

Vsebnost glavne sestavine (mesa in živalskih stranskih proizvodov) se je ob spremembi recepture zmanjšala tudi v izdelku Whiskas mokra hrana za odrasle mačke, in sicer s 36 na 34 odstotkov. Posledično se je zmanjšala vsebnost beljakovin, ki so v prehrani mačk glavno hranilo za ustrezno rast in obnavljanje organizma. Prav tako se je zmanjšala količina porcije iz 100 gramov na 86 gramov. Kot razlog so proizvajalci izdelka navedli, da so porcijo zmanjšali, ker veliko mačk prvotne količine ne more pojesti v enem obroku.

V Whiskas hrani za mačke so zmanjšali vsebnost glavne sestavine.

V Whiskas hrani za mačke so zmanjšali vsebnost glavne sestavine.

Zveza potrošnikov Slovenije/posnetek zaslona

Tretji primer skimflacije je Sparov pomfrit za pripravo v pečici. Proizvajalec je pri tem izdelku pred kratkim sončnično olje zamenjal z manj kakovostnim in netrajnostnim palmovim oljem.

Pri pomfritu so sončnično olje zamenjali s palmovim oljem.

Pri pomfritu so sončnično olje zamenjali s palmovim oljem.

Zveza potrošnikov Slovenije/posnetek zaslona

Letos so v Zvezi potrošnikov Slovenije sicer opazili podoben primer pri izdelku Snack fun, rebrasti krompirjev čips z okusom kisle smetane in čebule v prahu. Proizvajalec je tako kot v primeru pomfrita za pripravo v pečici zamenjal bolj kakovostno sončnično olje z manj kakovostno alternativo, to je s palmovim oljem. Izdelku je ob spremembi recepture dodal tudi več aditivov. Proizvajalec je kot razlog za spremembo sestave navedel vojne razmere v Ukrajini, zaradi katerih je čez noč upadla dobava sončničnega olja. Zamenjava sončničnega olja s palmovim naj bi bila v tem primeru sicer le začasna. Izdelek naj bi se po besedah proizvajalca že postopoma dobavljal v slovenske trgovine brez palmovega olja, je pa cena vseh omenjenih živil pred spremembo sestave in po njej ostala nespremenjena, opozarjajo iz Zveze potrošnikov Slovenije.

Sončnično olje so zamenjali s palmovim oljem in čipsu dodali več aditivov.

Sončnično olje so zamenjali s palmovim oljem in čipsu dodali več aditivov.

Zveza potrošnikov Slovenije/posnetek zaslona

Vpliv na zdravje Slovencev

Zaradi skrčflacije na eni strani in skimpflacije na drugi se torej lahko zgodi, da bodo uporabniki za isti denar pojedli manj, ali pa enako količino, ki pa bo lahko slabše kakovosti. Ne le v denarnici potrošnika, negativni vplivi se poznajo tudi v okolju.

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so za primer vzeli običajno štiričlansko družino, ki na mesec zaužije dva kilograma širokih valjanih rezancev znamke Pečjak, ki so bili tudi 'žrtev' skrčflacije. To pomeni, da je pred skrčenjem družina vsak mesec kupila štiri vrečke Pečjakovih rezancev, zdaj pa jih mora kar osem. S tem zavrže občutno več plastične embalaže kot prej. Kot pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije, so iz podjetja odgovorili, da so ob prenovi podobe embalaže upoštevali želje kupcev, ki so navajali, da je 500-gramsko pakiranje preveliko za eno ali dvočlansko gospodinjstvo. Treba je dodati, da pa se je cena izdelka na kilogram kljub manj vsebine povišala.

Pakiranje se je prepolovilo s 500 gramov na 250 gramov, cena izdelka na kilogram pa se je kljub manj vsebine povišala.

Pakiranje se je prepolovilo s 500 gramov na 250 gramov, cena izdelka na kilogram pa se je kljub manj vsebine povišala.

Zveza potrošnikov Slovenije/posnetek zaslona

Iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so o vplivu obeh pojavov povedali: "Lahko rečemo, da take oblike zavajanja potrošnikov še povečujejo neenakosti v zdravju in običajno najbolj prizadenejo že tako ranljive skupine prebivalstva. Posledice uživanja manj kakovostne hrane namreč pogosteje pričakujemo v teh skupinah prebivalstva, vplivajo pa na zdravje in blaginjo vseh."

Skrčflacija in skimflacija zakonsko nista prepovedani

Pri Zvezi potrošnikov Slovenije opozarjajo, da zmanjšanje količine izdelkov in zamenjava sestavin v produktih sicer nista zakonsko prepovedani praksi, saj imajo proizvajalci avtonomijo pri določanju cen na enoto pri izbiri sestavin in tudi embalaže. Težava nastane, ker večina proizvajalcev svoje produkte preoblikuje netransparentno, zato večina potrošnikov sprememb v njihovi ceni in sestavi ne zazna"Do potrošnikov bi bilo najbolj pošteno, da bi spremembe proizvajalci jasno sporočali na sprednji strani embalaže spremenjenega izdelka," pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije.

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano trdijo, da menjave z manj varnimi surovinami ni pričakovati, saj so proizvajalci živil dolžni zagotavljati varnost živil. Odgovora na vprašanje, ali so na ministrstvu razmišljali o spremembi uredbe na način, da bi potrošnike opozarjala tudi na spremembe v sestavi živil, pa novinarji MMC niso dobili.

Kako se branijo trgovci?

Na Zvezi potrošnikov Slovenije so proizvajalce in trgovce zaprosili za pojasnila o razlogih za zmanjšanje količine vsebine v posamičnem pakiranju. Trgovci so med razlogi za skrčenje izdelkov, ki so na voljo v njihovih trgovinah, navedli višjo nabavno ceno osnovnih surovin in višje stroške energentov, višje proizvodne stroške, porast števila eno- in dvočlanskih gospodinjstev na večjih trgih, suše in poplave, ki so prispevale k cenovnim nihanjem žit na svetovnem trgu, da so z manjšo embalažo povečali dobavljivost v poslovalnicah, zmanjšanje količine naj bi v določenih primerih tudi narekovala nova embalaža in maksimalno dovoljeno polnjenje.

Kako prepoznati zavajanje?

Na vprašanje, na kaj naj bodo potrošniki še posebej pozorni pri kupovanju živil, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje odgovarjajo: "Pozornost naj potrošniki namenjajo povečevanju deleža sladkorja, manjšanju sadnega ali zelenjavnega deleža, uporabi umetnih sladil, menjavi bolj kakovostnih manj predelanih in pretežno nenasičenih maščob z manj kakovostnimi bolj predelanimi in pretežno nasičenimi maščobami (na primer palmova, kokosova maščoba)."

Na Zvezi potrošnikov Slovenije pa svetujejo: "Potrošniki naj ne bodo na avtopilotu. Tudi pri živilih, ki jih redno kupujejo, naj občasno preverijo njihovo ceno za enoto, velikost pakiranja in njihovo sestavo. Če opazijo, da je proizvajalec zmanjšal količino izdelka oziroma spremenil njegovo sestavo ter kakovost, na trgu poiščite alternativo. S tem boste podprli proizvajalce, ki takšnih, do potrošnika neprijaznih praks ne uporabljajo."

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec