Nakup za dolgoročno bivanje – zlasti za družine – se številnim zdi bolj smiseln, vendar pa ...
Vprašanje, ali se dolgoročno bolj splača najeti ali kupiti stanovanje, je v tujini že dolgo ena osrednjih osebnih in finančnih dilem. Kaj pa v Sloveniji? Razprava se je odprla na slovenskem Redditu, kjer je neki uporabnik opozoril na knjigo Just Keep Buying ameriškega avtorja Nicka Maggiullija, ki zagovarja tezo, da je v določenih okoliščinah najem v kombinaciji z rednim investiranjem finančno ugodnejši od lastništva nepremičnine.
A kot so hitro opomnili sodelujoči v spletni razpravi na Redditu, so takšni argumenti močno vezani na ameriški trg in kulturo bivanja, ki se od slovenske bistveno razlikujeta.
Kako torej Slovenci razmišljajo o najemu in nakupu nepremičnine v domačem kontekstu – ob visokih cenah stanovanj, razmeroma ugodnih kreditih, šibki zaščiti najemnikov in globoko zakoreninjeni predstavi, da lastna nepremičnina pomeni varnost?
Med ameriško logiko in slovensko realnostjo
Več razpravljavcev je poudarilo, da ameriški nasveti o fleksibilnosti in pogostem seljenju v Sloveniji težko držijo. Slovenci se praviloma selimo redkeje, nepremičninski davki so nizki ali praktično neobstoječi, obrestne mere kreditov pa so (vsaj zgodovinsko gledano) ugodnejše kot v ZDA. Hkrati je najemniški trg ocenjen kot manj razvit: ponudbe je manj, najemne pogodbe so pogosto kratkoročne, cene pa visoke.
V tem kontekstu se nakup za dolgoročno bivanje – zlasti za družine – številnim zdi bolj smiseln. Eden od sodelujočih je zapisal, da so najemnine za primerljiva stanovanja pogosto enake ali celo višje od mesečnega obroka posojila, kar postavlja pod vprašaj finančno racionalnost najema.
Kljub prevladujočemu mnenju v prid lastništvu se je v razpravi oblikoval tudi jasen protiargument: najem je lahko dobra, celo boljša izbira, če omogoča boljšo kakovost življenja in nižje tekoče stroške. Nekateri dolgoročni najemniki so poudarili, da živijo v stanovanjih, kjer je najemnina manj kot polovica primerljivega obroka kredita, kar jim omogoča več finančne svobode in manj stresa.
Pomemben del teh razmislekov je tudi zavračanje avtomatizma »čim prej vzemi posojilo«. Nekateri opozarjajo, da se Evropa – in z njo Slovenija – sooča z demografsko krizo, ki bi lahko v prihodnjih desetletjih zmanjšala povpraševanje po nepremičninah in vplivala na cene. Po tej logiki nakup stanovanja ni nujno dolgoročno varna investicija, temveč odločitev, ki jo je treba vedno znova presojati glede na čas, lokacijo in osebne okoliščine.
Morda vas zanima tudi:
- Ne le Hrvaška, to so države, ki so za Slovence prava meka za nakup nepremičnin
- Znano nepremičninsko podjetje se je sesedlo: upniki ogorčeni, dolgov pa za skoraj 2 milijona!
Lastno stanovanje in varnost
Za številne razpravljavce pa ostaja ključen argument v prid nakupu občutek varnosti. Lastna nepremičnina pomeni stabilnost, možnost dolgoročnega načrtovanja in večji nadzor nad bivanjem. Več uporabnikov je poudarilo, da je življenje v najemu pogosto povezano s stalnim pritiskom: strahom pred odpovedjo pogodbe, zvišanjem najemnine ali prisilno selitvijo.
Zanimiv je tudi psihološki vidik tveganja. Nekateri so izpostavili, da jim je lažje živeti v nepremičnini, katere vrednost lahko niha, kot imeti enakovreden znesek vložen v finančne trge. Tudi če vrednost nepremičnine pade, v njej še vedno lahko živiš – kar pri delnicah ali skladih ne velja.
Ob tem se je razvnela tudi razprava o zaščiti najemnikov. Medtem ko nekateri menijo, da je pravna zaščita v Sloveniji šibka, so drugi opozorili, da zakonodaja vendarle predvideva odpovedne roke in sodne postopke – težave pa pogosto nastanejo pri neformalnih najemnih razmerjih oziroma najemu "na črno".
Skoraj vsi sodelujoči pa se strinjajo v eni točki: odločitev je treba sprejeti premišljeno, na podlagi konkretnih številk, osebnih prioritet in realnega razumevanja slovenskega nepremičninskega trga – ne pa zgolj na podlagi splošnih finančnih pravil, uvoženih iz tujine.
