Se res premalo zavedamo pozitivnih plati življenja v Sloveniji?
Slovenci praktično slovimo po "jamranju". Skoraj pravilo je, da ne smeš omeniti, če ti gre slučajno dobro, saj te bo sosed, sorodnik ali pa sodelavec kaj hitro malo postrani pogledal.
To je opazil tudi uporabnik Reddita, ki je na forumu pred kratkim odprl temo z naslovom "Ali smo lahko Slovenci malo manj negativni?" V njej je opozoril na stalno pritoževanje nad stanjem v državi – od nizkih plač do korupcije – in predlagal, da bi se morda lahko pogosteje zavedali tudi pozitivnih plati življenja v Sloveniji. A namesto strinjanja je naletel predvsem na val pesimizma.
"Veliko ljudi se stalno pritožuje, kako smo nerazviti, plače so majhne, korupcija ... In to je res, če se primerjamo z zahodno Evropo in severno Ameriko, ampak halo! Smo najbogatejša slovanska država, najbogatejša vzhodnoevropska država. Ja, v Avstriji imajo plače po 3000, pri nas so pa po 1600. Ampak v Makedoniji ali pa v Bosni so pa po 500 do 700," je zapisal.
"Saj se lahko pritožujemo, ampak nekaj mora biti pa tudi ponosa. V vseh svetovnih ekonomskih lestvicah smo vedno med 25. in 40. mestom od 200." A kljub temu je več kot polovica odzivov izražala nasprotno – da je realnost precej manj rožnata.
Slovenija: boljša za starejše kot za mlajše generacije
Eden izmed najbolj všečkanih komentarjev na forumu se je glasil: "Tak način razmišljanja imajo ljudje, ki imajo redno službo in rešeno stanovanjsko vprašanje." In res so številni sogovorniki v ospredje postavili stanovanjsko krizo, nizke plače in draginjo, ki naj bi izničila vse druge prednosti življenja v Sloveniji. V Ljubljani, kjer so najemnine že dolgo odklopljene od realnosti povprečnih plač, so frustracije še posebej očitne.
V razpravi se je tako izoblikovala zanimiva starostna delitev: starejši so Slovenijo večinoma ocenili kot odličen kraj za življenje, medtem ko mlajši (med 25 in 45 let) izpostavljajo občutek ujetosti.
"Za tiste, ki imajo lastno stanovanje, je življenje tukaj super," je zapisal eden od njih. "A če si mlad, delaš za povprečno plačo in plačuješ najemnino, ti ne ostane skoraj nič. Tudi z dobrim izobrazbenim zaledjem se komaj prebijaš."
"Meni se zdi problematično, da z dokončanim magisterijem in polnim delovnim časom porabim 60 % plače samo za najem garsonjere v Ljubljani, pa ni med najdražjimi," se je mnenju pridružila neka uporabnica. "Lahko debatiramo o tem, da bi lahko pred skoraj 20 leti izbrala boljšo smer študija, ampak vseeno ... poleg tega, da vsaj pri našem podjetju plače ne dohajajo inflacije in je to, da si enkrat na teden kupim kos lososa, višek luksuza, kar se tiče hrane ... zadnje leto pošiljam okoli prošnje za boljšo službo, prišla sem že do kakšnih razgovorov, ampak na koncu nisem bila izbrana."
Še en uporabnik je bil bolj konkreten. "V Avstriji so plače po 3000, najemnine po 400. V Sloveniji so plače po 1600, najemnine po 800. Ampak važno, da smo najbolj bogati Slovani, čeprav dejansko, ko všteješ v to še najemnino, nimamo za burek."
To ni le internetna godrnjavost, temveč simptom širšega družbenega občutka stagnacije: mladi se vse težje osamosvojijo, mobilnost je omejena, medtem ko je generacija, ki je nepremičnine kupovala v devetdesetih, danes v bistveno boljšem položaju.
Je res vse tako slabo?
Kljub prevladujoči sivini se je v razpravi našel tudi optimističen ton, sploh tistih, ki so izkusili življenje v tujini. Nekdo je zapisal: "Slovenija je super. Bil sem že kar po svetu in vedno, ko se vrnem, opazim, kako urejeno in varno je tukaj življenje."
Drugi so poudarjali dobro javno zdravstvo, dostopnost narave, izobrazbo in splošno kakovost življenja, ki jo potrjujejo tudi mednarodne raziskave – Slovenija je med najvarnejšimi državami na svetu, ima visoko pismenost in dolgo življenjsko dobo.
Morda je srčiko problema najbolje zadel naslednji komentar: "Smo majhna država, zato tudi bolj fleksibilni kot večje države, da se prilagajamo novim izzivom, smo visoko izobraženi in imamo dobro lego v Evropi. Smo zelo talentirani za karkoli, kar je tudi razvidno v profesionalnih športih. Nič nas ne ovira, da smo lahko top 10 ali top 15 najbolj razvitih držav na svetu. Iz različnih razlogov pa smo daleč od tega. Družba je v mnogo pogledih nezrela in ujeta v miselnih vzorcih, ki so preživeti. Zelo slabo izkoriščamo svoj potencial."
Morda torej Slovenci nismo nujno kronično nezadovoljni, temveč razočarani, ker vidimo potencial, ki ga kot družba ne izkoriščamo. Vsesplošna negativnost tako ni le brezplodno pritoževanje, temveč tudi izraz frustracije nad neuresničenimi možnostmi.