Slovenija dobila novo medicinsko opremo: katero bolezen bomo odslej lažje ozdravili?

Univerza v Mariboru je v okviru projekta nadgradnje nacionalnih raziskovalnih infrastruktur pridobila novo opremo, s katero si obeta velik napredek na področju raziskovanja sladkorne bolezni.

"Naš mikroskop je verjetno najsodobnejši konfokalni laserski skenirni mikroskop na svetu," je pojasnil Andraž Stožer z medicinske fakultete.

Funkcija mikroskopa

Stellaris 8 Falcon DIVE je po navedbah mariborske univerze fluorescenčni konfokalni mikroskop, katerega primarna funkcija je, da sprejema svetlobo iz določene točke vzorca in izključuje svetlobo, ki ni v fokalni ravnini.

To omogoča zajemanje in kvantifikacijo slik v globini tkiva z visoko resolucijo, optično razrezovanje tkiva in njegovo 3D rekonstrukcijo.

Zelo pomembna uporabnost konfokalne mikroskopije je snemanje dinamike znotrajceličnih sprememb koncentracije kalcija, ki služi kot marker za delovanje celic. Snemanje je možno tako na subcelični ravni kot tudi na večjem številu celic organa, ki ga raziskujejo.

"Ključno je, da celice ostanejo dolgo časa žive, njihovi odzivi so zelo podobni tistim kot v celotnem organizmu. To pa nam daje ključno prednost in priložnost, da iščemo nove tarče za zdravila, na podlagi novih spoznanj, kaj gre v celicah narobe pri različnih boleznih," je še povedal Stožer.

Nove raziskave

Oprema bo po načelu odprtega dostopa na razpolago širšemu krogu kvalificiranih raziskovalcev. Z njeno pomočjo bodo lahko raziskovali znotrajcelične in medcelične procese trebušne slinavke, kar vključuje endokrine celice Langerhansovih otočkov, ki so v človeškem telesu pomembne za uravnavanje ravni glukoze in drugih energijsko bogatih molekul v krvi, njihove motnje pa prispevajo k nastanku sladkorne bolezni. Raziskovali bodo lahko tudi mehanizme, ki vodijo v prekomerno aktivnost sečnega mehurja.

Po navedbah mariborske univerze je v prvi vrsti pričakovana razjasnitev nekaterih celičnih in medceličnih mehanizmov določenih bolezni, kot so sladkorna bolezen, pankreatitis in prekomerna aktivnost sečnega mehurja.

"Ta prispevek se ne bo poznal le na nivoju bazičnih raziskav v znanosti, temveč se pričakuje tudi translacija v humano medicino v obliki razvoja novih zdravil ali nefarmakoloških ukrepov v primeru sladkorne bolezni," so sporočili.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord