Njegovo vprašanje je bilo iskreno in morda tudi nekoliko naivno ...
Hrvat, ki je dopustoval v Kranjski Gori, je na Redditu pred kratkim objavil zapis, ki je naletel na precej intenziven odziv. Po nekaj dneh raziskovanja Slovenije – občudovanja gora, čudovite narave, hrane, prijaznosti ljudi in urejenosti krajev – se ni mogel načuditi: "Zakaj hodite k nam, če imate vse to?"
V mislih je imel množični slovenski eksodus proti Jadranu vsako poletje. Hrvaška obala se mu zdi kot domačinu celo predraga in precenjena, medtem ko je v objemu slovenskih gora doživel nekaj, česar na hrvaški obali, kot pravi, ni vajen: urejenost brez "betonskih pošasti", relativno tekoč promet, čistočo in dobro organizacijo.
Njegovo vprašanje je bilo iskreno in morda tudi nekoliko naivno. Toda prav to je vznemirilo številne Slovence, ki so se morda prvič zares vprašali: Zakaj res hodimo na Hrvaško?
Za marsikoga je odgovor enostaven: "Ker imamo tam hišo.". Veliko slovenskih družin ima v lasti apartmaje ali prikolice na hrvaški obali, kar pomeni, da je dopustovanje tam zanje cenejše, saj kupijo le hrano in pijačo, morda sem ter tja kakšno kosilo zunaj, a jih še vedno pride ceneje, kot če bi šlo kam drugam.
Nekateri so pavšalisti v kampih, kjer dopustujejo že tri generacije. Drugi pa so zavetje našli v krajih, kamor hodijo od otroštva naprej. Tu odločitev za hrvaško morje prevlada zaradi faktorja nostalgije. V Jugoslaviji so ljudje hodili tja, ker je bila to pogosto edina možnost morja, danes pa so vse druge možnosti dostopne, a je nostalgija kljub temu močnejša.
"Ljudje so hodili tja dvajset let s starši, njihovi starši pa še pred tem dvajset let s svojimi starši. In zdaj se bodo seveda vrnili s svojimi družinami, ker točno vedo, kje je kaj, kje je najbližja trgovina in tako dalje. Če bi šli kam drugam, bi jih bilo strah spremembe, zato se vračajo na kraj, za katerega se pravzaprav nihče ne bi odločil," je zapisal nekdo.
Za mnoge je to več kot tradicija – je utečena logistika, znani ljudje, rutine in občutek pripadnosti, ki presega vprašanje razgleda ali cene. Poleg tega odločitev pogosto ni racionalna, saj to niso najlepši ali najcenejši kraji, gre preprosto za občutek domačnosti. Za vrnitev v kraj, kjer ti je mama kupila prvi sladoled, zdaj pa po isti promenadi pohajkuješ s svojim otrokom.
Ni ga čez hrvaško morje
Drugi razlog je konkretnejši. Nekateri pač ne marajo hoditi v hribe. In hrvaško morje žal premaga slovenskega, so se strinjali sodelujoči v razpravi.
"To je pač čisto preprosto stvar preferenc. Ne maram gorske pokrajine in plezanja, obožujem pa morje in kolesarjenje ob obali. Slovenska obala je brezveze, zato hodim na Hrvaško. Da tega, kako blizu je, sploh ne omenjam."
Povedano poenostavljeno: Slovenija ima res prekrasno naravo, gore, gozdove in reke. Vendar pa nima dovolj morja – in nekoga, ki si dopust predstavlja kot namakanje in poležavanje ob kristalno čistem morju, Gorenjska pač ne prepriča.
"Lahko v Kranjski Gori poslušam škržate in ležim pod borovcem? Tu je vaš odgovor," je duhovito pripomnil nekdo. Nekateri pa so celo primerjali skromno plažo v Piranu z veličastno modrino hrvaških otokov.
Morda vas zanima tudi:
- Resnično nekaj posebnega: Hrvati udarili z novim počitniškim hitom!
- Promet na Hrvaškem presegel vse rekorde: naslednje leto prinaša veliko spremembo
Pomemben vidik, ki ga je omenilo več uporabnikov, je tudi ta, da domače kraje Slovenci večinoma obiskujemo na drugačen način – ne za poletni dopust, temveč za vikend oddihe. "Gorenjsko obdelamo za vikend. Bled, Soča, Bohinj, Kranjska Gora – tja gremo za en dan. Na hrvaško morje pa za deset dni v kosu."
Ne gre torej za to, da Slovenci ne bi znali ceniti svojih lepot. A ker je Slovenija tako majhna in prehodna, je večina lepot dostopna za vikend izlet ali oddih. Hrvaška pa je še vedno tradicionalno rezervirana za "ta velik" dopust, sploh če hodijo na otoke ali v kraje, ki so nekoliko bolj oddaljeni.
In še to: čeprav se marsikdo pritožuje nad gnečo, cenami, aroganco in še čem, Hrvaška v osnovi ostaja domače igrišče. Jezik ni huda ovira, hrana je podobna kot doma, ni treba ne letalo, poleg tega pa se ljudje počutijo varno. "Na Hrvaškem večinoma srečaš Hrvate in ostale turiste, v drugih krajih z morjem, kot so Italija, Francija, Španija, pa je veliko sumljivih ljudi iz drugih sumljivih kultur, tako da je gotovo tudi to faktor pri mnogih ljudeh."
