Najnovejši podatki Eurostata razkrivajo, kako blizu so Slovenci evropskemu življenjskemu slogu.
Dejanska individualna potrošnja na prebivalca v standardih kupne moči je bila v Sloveniji lani po prvi oceni Eurostat pri 85 odstotkih povprečja EU. To je enak razkorak do povprečja unije kot v 2024. Po BDP na prebivalca pa je bila upoštevajoč kupno moč pri 91 odstotkih povprečja EU, kar je odstotna točka manj kot v 2023.
Evropski statistični urad Eurostat je danes objavil prve ocene o dejanski individualni potrošnji na prebivalca in o BDP na prebivalca v sedemindvajseterici in še nekaterih z unijo tesno povezanih evropskih državah. Podatki so izraženi v standardih kupne moči in torej upoštevajo razlike v cenah po državah.
Dejanska individualna potrošnja na prebivalca - ta zaradi izračuna na podlagi cen blaga in storitev, ki jih posamezniki dejansko trošijo, po oceni statistikov bolje odraža materialno blaginjo gospodinjstev kot podatek o BDP na prebivalca - je v Sloveniji lani dosegla 85 odstotkov povprečja EU. To je enak razkorak od povprečja kot v 2023.
Višjo raven dejanske individualne potrošnje od povprečja unije so lani zabeležili v devetih članicah
Najvišja je bila še naprej v Luksemburgu, kjer je dosegala 141 odstotkov povprečja. Sledile so Nizozemska (120 odstotkov), Nemčija (118 odstotkov), Belgija in Avstrija (112 odstotkov), Danska (108 odstotkov), Francija (106 odstotkov), Švedska (105 odstotkov) in Finska (104 odstotki). Blizu povprečju sta bili še Irska (99 odstotkov) in Italija (98 odstotkov).
Zunaj EU je bila raven dejanske individualne potrošnje na Norveškem pri 124 odstotkih povprečja unije, na Islandiji pri 116 odstotkih in v Švici pri 115 odstotkih.
Na enaki ravni kot Slovenija je bila Portugalska, tik pod njo pa Poljska (84 odstotkov). Nekoliko boljši od Slovenije sta bili Litva (89 odstotkov) in Romunija (88 odstotkov povprečja unije).
Dlje od povprečja EU pa so bile Češka (82 odstotkov), Grčija (81 odstotkov), Hrvaška in Slovaška (78 odstotkov), Latvija (76 odstotkov), Estonija in Bolgarija (74 odstotkov) ter Madžarska (72 odstotkov) kot članica EU z največjim razkorakom do povprečja.
Bližje povprečju EU je bila Slovenija po kazalniku BDP na prebivalca v standardu kupne moči
Lani je dosegala 91 odstotkov povprečja, kar je bilo eno odstotno točko manj kot v 2023, ko je po tem kazalniku zabeležila najvišjo relativno razvitost doslej.
Razlike med analiziranimi državami so bile po BDP na prebivalca precej večje kot pri dejanski individualni potrošnji. Luksemburg je tako dosegal 242 odstotkov povprečja EU, Irska 211 odstotkov, Nizozemska 136 odstotkov in Danska 128 odstotkov. Zunaj unije sta Norveška in Švica dosegali 163 oz. 151 odstotkov povprečja EU.
Enak razkorak do povprečja kot Slovenija je beležila Češka, Španija je bila enako kot pri dejanski individualni potrošnji na 92 odstotkih povprečne vrednosti za unijo. Od slovenskih sosed sta bili višje od Slovenije Avstrija s 116 odstotki in Italija z 98 odstotki povprečja. Hrvaška in Madžarska sta bili na 77 odstotkih.
Tudi ostale članice EU iz srednje in vzhodne Evrope ter Grčija in Portugalska so bile od povprečja EU oddaljene bolj od Slovenije. Povsem na dnu je bila Bolgarija s 66 odstotki povprečja.
Novo na Metroplay: Urška Klakočar Zupančič I Drzna in drugačna prva dama parlamenta, ki jezdi s pogumom in strastjo