Evropska študija: so digitalne veščine starejših pri nas res tako slabe?

Študija raziskovalne mreže EconPol, ki jo povzema münchenski inštitut za gospodarske raziskave Ifo, poudarja tudi, da države različno vlagajo v digitalno usposabljanje starejših. Slovenija je med državami z velikim razkorakom med mladimi in starejšimi s temi znanji.

"Starejši delavci z digitalnimi veščinami imajo mnogo boljše možnosti za zaposlitev, višje plače in jih ni mogoče tako hitro nadomestiti s tehnologijo," je raziskavo pospremil direktor Ifovega centra za industrijsko organizacijo in nove tehnologije Oliver Falck.

Nujna je spodbuda podjetjem

Falck je prepričan, da bi morali politiki spodbuditi podjetja, da starejšim ponudijo več tovrstnega učenja. Večinoma namreč prav starejši nimajo možnosti za digitalna usposabljanja.

V Nemčiji ima osnovne digitalne veščine 62 odstotkov ljudi, starih od 55 do 65 let, kar je glede na druge države nadpovprečno, ni pa izjemno. Vodilna na tem področju je Nova Zelandija, sledijo Nizozemska in skandinavske države.

Vzhodna Evropa zaostaja

Razkorak med mladimi ljudmi, starimi od 25 do 44 let, in starejšimi ljudmi, starimi od 55 do 65 let, je glede na digitalna znanja največji v Južni Koreji. Digitalne veščine ima tam 89 odstotkov mladih, med starejšimi pa je ta delež le 26-odstoten.

Prav tako je ta vrzel velika v Singapurju ter državah osrednje in vzhodne Evrope, kot so Slovenija, Litva in Češka. Najmanjši razkorak med mladimi in starejšimi z digitalnimi veščinami pa imajo Velika Britanija, Norveška, Nizozemska, ZDA, Švedska, Danska in Nova Zelandija; znaša med 13 in 23 odstotnih točk.