Ob svetovnem dnevu sladoleda je Surs razkril osupljive podatke, ki dokazujejo, da se za to ledeno poslastico ne skriva le ljubezen, temveč pravi, več milijonov evrov vreden biznis, ki ruši rekorde.
Statistični urad je ob svetovnem dnevu sladoleda, ki ga obeležujemo 19. julija, zbral nekaj zanimivosti, povezanih s to zlasti poleti priljubljeno sladico. Sladoled v Sloveniji proizvaja nekaj več kot 60 podjetij. Letos junija je bil v primerjavi z lanskim nekoliko cenejši. Slovenija več sladoleda izvozi kot uvozi.
S proizvodnjo sladoleda se je predlani v Sloveniji ukvarjalo 62 podjetij, kar je največ v zadnjih desetih letih. V tem obdobju jih je bilo najmanj leta 2015, 46, ali za več kot tretjino (35 odstotkov) manj kot predlani.
Letos sladoled celo nekoliko cenejši
Za liter sladoleda je bilo treba lani v slovenskih trgovinah odšteti v povprečju 4,03 evra, za porcijo sladoleda s smetano v gostinskih lokalih pa 7,01 evra. V primerjavi z lanskim junijem je bila povprečna cena sladoleda, ledenih sladic in sorbetov v letošnjem nižja za 0,4 odstotka, so izračunali na statističnem uradu.
Večina sestavin za doma narejeni sladoled se je medtem junija na medletni ravni podražila: mleko za 0,3 odstotka, jogurt za 1,1 odstotka, jajca za 4,8 odstotka, najbolj, za 24,8 odstotka, pa zamrznjeno sadje. Po drugi strani se je pocenil sladkor, in sicer za 10,2 odstotka.
Več ga izvozimo kot uvozimo
Slovenija je lani izvozila 32.060 ton sladoleda, skupno vrednega 145 milijonov evrov - največ v Združeno kraljestvo (7866 ton), sledile so Nemčija (5496 ton) in ZDA (2597 ton). Izvoz je po vrednosti obsegal 4,9-krat, po teži pa 4,4-krat toliko kot uvoz.
Uvozili smo 7226 ton sladoleda v vrednosti 30 milijonov evrov; največ iz Nemčije (1868 ton), Romunije (1596 ton) in Hrvaške (922 ton).
Članice EU so sicer predlani proizvedle 3,3 milijarde litrov sladoleda ali za dva odstotka več kot leto prej. Največja proizvajalka je bila Nemčija (607 milijonov litrov), sledili sta Francija (501) in Italija (492).
