Slovenija v svetovnem vrhu po uspešnosti zunajtelesnih oploditev: koliko otrok se letno rodi na ta način?

V avli Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana so ob 40. obletnici prve uspešne zanositve po postopku zunajtelesne oploditve na ginekološki kliniki odprli priložnostno razstavo.

Slovenija je v svetu vodilna po tovrstnih oploditvah, pri nas pa je tako spočetih približno pet odstotkov otrok oziroma skoraj tisoč letno, so povedali ob odprtju razstave. V vsakem šolskem razredu je torej najmanj en otrok, spočet s postopkom zunajtelesne oploditve.

40 let od prve uspešne zanositve

Vodja kliničnega oddelka za reprodukcijo na ginekološki kliniki Helena Ban Frangež je spomnila, da sta ginekolog Tomaž Tomaževič in mikrobiologinja Helena Hren Vencelj marca 1983 obiskala Erlangen, da bi se poučila, kako tam izvajajo postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo. Že po šestih mesecih je na ginekološki kliniki po tej metodi zanosila prva ženska, je dodala.

5. oktobra 1984 sta se rodili prvi dvojčici v Sloveniji, spočeti po postopku zunajtelesne oploditve.

Ginekološka klinika pa ni le uspešno prenašala tuje znanje k nam, temveč je pomembno prispevala k samemu razvoju metode zunajtelesne oploditve.

Prav v Ljubljani so namreč začeli razvijati medij za zamrzovanje blastocist oziroma zarodkov, ki je pomembno spremenil uporabnost metode povsod po svetu, je navedla Frangeževa.

Slednje se je po besedah vodje laboratorija na ginekološki kliniki Martina Štimpfla zgodilo leta 1994, z metodo zamrzovanja pa so lahko zmanjšali število v maternico vnesenih zarodkov in tako tudi zmanjšali število večplodnih nosečnosti. Naslednji veliki mejnik so z vpeljevanjem novega načina zamrzovanja zarodkov dosegli leta 2003, najnovejšo metodo zamrzovanja pa so uvedli leta 2014.

Ocenjuje, da se mejniki na tem področju premikajo na vsakih deset let, a ima ob tem občutek, da so dosegli nek plato glede napredka. V prihodnje napredek pričakuje na področju neinvazivnega določanja kakovosti zarodkov in uporabe umetne inteligence pri izbiri najprimernejše semenčice za postopek in najboljšega zarodka za prenos v maternico.

V primeru, da par diagnosticirajo z genetsko boleznijo, po besedah predstojnice službe za medicinske dejavnosti skupnega pomena na ginekološki kliniki Vesna Šalamun, izvajajo tudi postopek predimplantacijskega genetskega testiranja, s katerim genetiki pregledajo, ali je zarodek nosilec genetske bolezni. V maternico nato prestavijo le zarodke, ki niso nosilci bolezni, in tako zagotovijo, da so otroci zdravi. Dodala je, da so v tujini to področje že razširili na zarodke, ki niso indicirani kot nosilci genetskih bolezni, vendar je stroka ocenila, da zaradi tega postopki niso uspešnejši, zato tega na kliniki še ne vpeljujejo.

Začetnik zunajtelesne oploditve pri nas je ponosen

Razstave se je udeležil tudi upokojen ginekolog Tomaževič, eden od začetnikov zunajtelesne oploditve na naših tleh. Izrazil je zadovoljstvo nad dosežki svojih sodelavcev na ginekološki kliniki po svoji upokojitvi leta 2013. "S ponosom lahko rečemo, da smo v samem svetovnem vrhu," je dejal.

Dodal je, da ga delo na tem področju še danes navdaja z veseljem, saj pogosto srečuje pare in njihove potomce, ki jih je pomagal spočeti.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol