Imate tudi vi najbolj in najmanj ljubega?
Slovenska narečja niso le zanimiva v svoji različnosti, gre za pravo pravcato jezikovno posebnost, s katero se lahko pohvalimo tudi v tujini. Po ocenah dialektologov pri nas namreč obstaja več kot trideset različnih narečij, ki jih uvrščamo v sedem narečnih skupin. Ta neverjetna raznolikost je za tako majhno državo izjemna in dragocena.
Narečja bogatijo slovenski jezik, mu dodajajo barvitost, duhovitost, zvočnost, toplino – in včasih tudi nenamerno komičnost. Posamezne narečne skupine tako občasno postanejo predmet šal, včasih pa je prav narečje tisto, ki zapomnljivo karakterizira gledališki ali filmski lik. Toda kje je meja med šaljivostjo in žaljivostjo?
Najbolj neumno narečje?
Na slovenskem forumu Reddit je nek uporabnik nedavno postavil provokativno vprašanje: katero slovensko narečje se sliši najbolj neumno?
Avtor objave je hodil po tankem ledu, vendar so bili odgovori, ki so jih prispevali uporabniki foruma, presenetljivo kompleksni. Nekateri so sicer izkoristili priložnost, da so si s pikrim komentarjem privoščili Gorenjce, "žabarje" ali Štajerce in njihovo narečje, a jih je veliko poudarilo, da nobenega narečja ne bi označili za neumnega, saj nas bogatijo in pripovedujejo zgodbe našega nacionalnega prostora.
Če že, bi oznaka neumno po njihovem mnenju bolj letela na "sodobno slengovsko spakedranščino generacije Z", v kateri se mešajo angleške besede in izmišljeni izrazi. Vseeno pa smo iz razprave lahko izluščili, katera slovenska narečja imajo največ, katera pa najmanj oboževalcev. Pa poglejmo ...
Največ simpatij za ...
Gorenjščina se večini forumašev zdi odsekana, trda, celo neprijetna, druge spomni na legendrnega glasbenika Franca Koširja.
Štajerščina deli ljudi – nekateri zatrjujejo, da je vsakdo, ki spregovori v tem narečju, avtomatsko antipatičen ali še kaj hujšega, medtem ko drugi omenjajo njeno neposrednost, energičnost in nepopustljivost. Podobne mešane občutke sproža dolenjščina – za nekatere primitivna, asociira na nepriljubljenega politika, za druge pa topla in povezana z vinorodnimi goricami. Belokranjščina pa izstopa kot pristna, nenarejena, dobrosrčna.
Ljubljanščina je pogosto v središču kritik, posebej moderna različica z balkanskimi in angleškimi izrazi, ki jo mnogi označujejo za umetno ustvarjeno, spačeno ali vzvišeno, čeprav se nekaterim kljub temu zdi sofisticirana. Dvoma pa ni vsaj o tem, da je stara mestna ljubljanščina, ki jo občasno še lahko slišimo iz ust kakšne starejše gospe, ki že generacije živi v Ljubljani, "prava poezija".
Pri prleščini in prekmurščini so se sodelujoči večinoma strinjali, da razumejo manj kot pri drugih narečjih, a sta jim narečji zvokovno všeč.
Koroščina je bila označena za "preprosto in iskreno", največ simpatij pa je, pričakovano, prejela primorščina – poslušalcem se zdi mehka, nežna, italijansko spevna, četudi marsikomu ni všeč goriški "H" namesto g-ja ali pa neuporaba dvojine, ko je brez poznavanja konteksta težko ugotoviti, o koliko ljudeh govori sogovornik.
Morda vas zanima tudi:
- Slovenci imajo dovolj: "To ni Amerika, nehajte normalizirati napitnine v gostinstvu!"
- Vljudno ali absurdno? Tujci se čudijo slovenski navadi
Avtoironija in samorefleksija
Posebno zabavno je bilo brati komentarje tistih, ki so kritično ocenjevali lastna narečja. Nekateri Ljubljančani so se strinjali, da njihova govorica zveni vzvišeno ali neumno, Mariborčani pa so zapisali, da se jim z njihovim narečjem načeloma ne zdi nič narobe, dokler ga ne poslušajo na televiziji ali v stikih z drugimi – takrat jih je včasih celo sram, da govorijo kot 'holcarji'.
Kakorkoli: čeprav je naslov foruma provokativen, bi bil splošen povzetek debate ta, da narečja niso neumna, temveč smo ljudje tisti, ki jih s predsodki in stereotipi poskušamo ukalupiti. Večina zapisanih mnenj kaže na to, da so narečja vir identitete, duhovitosti in pripadnosti, hkrati pa tudi odsev družbenih napetosti, migracij in kulturnih sprememb.
Novo na Metroplay: Prof. dr. Uroš Ahčan o definiciji lepe ženske in kaj pravzaprav je lepota | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem