Le vkup, le vkup, uboga gmajna, heja, hejo! Umirali so v krvavih mukah!

Mineva natanko 450 let, odkar je v Zagorju na Hrvaškem izbruhnil kmečki upor, ki se je kmalu razširil tudi na slovenska tla. Eden izmed vodij upora je bil Matija Gubec, ki je zaradi vodenja 'punta' kruto končal. Plemstvo je upor po komaj 12 dneh zatrlo, Gubca, ki je danes slovensko-hrvaški junak, pa so v Zagrebu okrutno mučili in nazadnje razčetverili.

Veliki kmečki upor se je začel 28. januarja 1573. Sprožilo ga je kruto ravnanje barona Ferenca Tahija s podložniki. Uporni kmetje so imeli v načrtu odpraviti oblast fevdalnega plemstva. Oblast so želeli prevzeti sami, ustanovili bi nekakšno kmečko samoupravo in cesarsko vlado v Zagrebu. Podložni pa bi bili le kralju in nadvojvodi. Hkrati bi sami skrbeli za pobiranje davkov in obrambo pred Turki.

Vojaški uspehi niso trajali dolgo

Poleg Gubca sta bila vojaška voditelja upora še dolgoletni vojak Ilija Gregorić in kmet Ivan Pasanec. Kmetom je v dneh upora uspelo zavzeti več gradov in mest, a njihovi uspehi niso trajali dolgo. Prvič se je plemstvo z njimi pomembneje spopadlo 5. februarja. Zbrali so močno vojsko, ki so jo sestavljali Uskoki. Ta je porazila kmete in skoraj 3.000 jih je končalo pobitih ali utopljenih v Savi.

Upornike na slovenskih tleh je plemiška vojska porazila 8. februarja, ko so pod gradom Kunšperk premagali Gregoričevo vojsko, Gubec pa je poraz doživel dan kasneje pri Stubiških Toplicah na Hrvaškem.

Kruto maščevanje

Sledilo je krvavo maščevanje plemstva. Gubca so prepeljali v Zagreb, kjer so pripravili javno usmrtitev. Pred njim so usmrtili tudi Pasanca. Gubca so najprej mučili, med drugim so ga posedli na razbeljen železni prestol in ga kronali z razbeljeno železno krono, nato pa ga usmrtili s konji, ki so ga razčetverili. Gregoriču je po porazu sprva uspelo pobegniti, a so ga ujeli in ga v Zagrebu usmrtili leto dni kasneje. 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord