So imeli protestniki, ki so opozarjali na domnevno škodljivost cepiv, prav?
Okrajno sodišče v Ljubljani je konec avgusta ugodilo zahtevi za sodno varstvo in ustavilo postopek proti protestnici, ki je 3. septembra 2021 skupaj z drugimi protestniki pod okriljem Gibanja OPS nekdanjega majorja slovenske vojske Ladislava Trohe, vdrla v studio RTV-ja in poskušala poseči v poročanje nacionalne televizije.
Poziv Vrhovnemu državnemu tožilstvu
Sodbo je Gibanje OPS razglasilo za precendečno, Pravna mreža za varstvo demokracije pa je zdaj v sodelovanju z Društvom novinarjev Slovenije pozvalo Vrhovno državno tožilstvo, da po uradni dolžnosti vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Menijo namreč, "da je na tem področju potrebna stabilna precedenčna sodna praksa Vrhovnega sodišča, ki bi povedalo, ali oziroma do kakšne mere je dopustno omejiti pravico do protesta zaradi zaščite javnega reda in miru."
Protestniki so takrat o svojih pogledih na pandemijo, epidemioloških ukrepih in cepljenju več mesecev glasno opozarjali pred stavbo nacionalne televizije, shode pa zaključili z vdorom v televizijski studio. To so med drugim storili z namenom, da bi javnosti predstavili dokument, s katerim je država od podjetja Pfizer naročila cepiva in za katerega so bili prepričani, da mora biti z njim seznanjena javnost, saj naj bi po njihovi interpretaciji dokazoval, da so cepiva nevarna.
Verjela, da bo z dejanjem zaščitila zdravje in življenje ljudi
Sodišče je v sodbi, ki je 12. septembra postala pravnomočna, presodilo, da je kršiteljica studio nacionalne televizije zasedla v upravičeni skrajni sili, saj je verjela, da bo s tem dejanjem zaščitila zdravje in življenje ljudi. Sodišče ni presojalo, ali so cepiva dejansko nevarna, ampak, ali je protestnica delovala v prepričanju, da ščiti prebivalstvo pred nevarnostjo neobveščenosti o stranskih učinkih.
Glede na razlago na spletni strani Pravne mreža za varstvo demokracije sklep, da je protestnica dejanje storila v upravičljivi skrajni sili pomeni, "da je od sebe ali koga drugega odvračala istočasno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti drugače, povzročeno zlo pa je bilo manjše od zla, ki je grozilo".
Pojavlja se več pravnih vprašanj
Elementi skrajne sile so bili glede na sodbo izkazani s tem, da je kršiteljica s kršitvijo zakona odvračala nevarnost, ki je pretila več kot dvema milijonoma prebivalcev Slovenije, ki s strani osrednjega javnega medijskega servisa niso bili obveščeni o možnih hudih stranskih učinkih cepiv proti covidu. Vdor v stavbo nacionalne televizije je bil po mnenju sodišča kršiteljičina zadnja možnost, da bi s svojimi opozorili dosegla kritično javnost.
Kot je pojasnjeno na spletni strani Pravne mreže za varstvo demokracije, se ob takšni razlagi sodišča pojavlja več pravnih vprašanj, med katerimi je glavno vprašanje, ali je sodišče pravilno razumelo pojem skrajne sile. Sprašujejo se predvsem, ali "je res šlo za neposredno in neizogibno nevarnost, ki je ni bilo mogoče odvrniti na zakonit način, ter ali je bilo povzročeno zlo (vstop v studio) res manjše od tistega, ki naj bi grozilo (neobveščenost javnosti)".
Pomembno vprašanje uporabe kazenskega prava
Menijo, "da je na tem področju potrebna stabilna precedenčna sodna praksa Vrhovnega sodišča, ki bi povedalo, ali oziroma do kakšne mere je dopustno omejiti pravico do protesta zaradi zaščite javnega reda in miru." Po njihovi razlagi gre namreč za "pomembno vprašanje uporabe kazenskega prava in tudi za poseg v dve temeljni ustavni pravici – pravico do mirnega zbiranja in svobodo izražanja".
Kot so izpostavili, je obravnavani primer "posebej pomemben tudi z vidika razmerja med pravico posameznikov, da javno izražajo svoje mnenje, in uredniško avtonomijo novinarjev ter medijev", saj obstaja "odprto vprašanje, ali se nestrinjanje s poročanjem oziroma neporočanjem medija, tudi javnega, lahko razume kot opravičilo za neodobren vstop v njegove prostore in studio, sodišče pa takšen vdor opraviči sklicujoč se na institut skrajne sile".
Zaključili so, da "takšna odločitev opozarja tudi na potrebo po zaščiti novinarjev in uredništev kot prostorov, kjer morajo biti zagotovljeni varnost in pogoji za neodvisno delo".
Odločitev sodišča postavlja nevaren precedens
Primer je na Facebooku izpostavil tudi komunikator znanosti Sašo Dolenc, ki je zapisal, da je takšna razlaga instituta skrajne sile je izjemno nevarna, saj odpira vrata samovolji. "Če lahko subjektivno prepričanje posameznika, da mediji ne poročajo 'pravilno', upraviči vdor v medijsko hišo, potem sta ogroženi tako varnost novinarjev kot temeljna uredniška avtonomija, ki je ključna za svobodo medijev," je pojasnil.
Odločitev sodišča tudi po njegovih besedah postavlja nevaren precendens, ki relativizira nasilna dejanja v imenu domnevnih višjih ciljev.
                
            
                            

