Nova pravila, stare težave: sončna prihodnost Slovenije pod vprašajem

Število prošenj za podporo postavitvi samooskrbne sončne elektrarne se je s prehodom iz sheme neto merjenja zmanjšalo, a pristojno ministrstvo na srednji rok pričakuje ponovno povečanje zanimanja. Medtem Eles ugotavlja velik potencial za postavitev velikih samostoječih sončnih elektrarn, predvsem v podravski regiji.

Družba Borzen, ki med drugim nudi subvencije za fizične in pravne osebe za postavitev sončne elektrarne, je do začetka junija letos prejela nekaj več kot 13.000 vlog fizičnih oseb za subvencijo za samooskrbno sončno elektrarno po stari shemi - z neto merjenjem (net metering) oddane in prejete električne energije na letni ravni, ter dobrih 600 vlog fizičnih oseb za subvencijo za samooskrbno sončno elektrarno po novi shemi, so STA povedali v Borzenu.

V sistem neto merjenja se lahko vključijo še tisti, ki so do konca leta 2024 postavili elektrarno in oddali vlogo za priključitev. Še vedno so na voljo subvencije, tudi za hkratno vgradnjo hranilnika, ki med drugim omogoča shranjevanje presežkov električne energije za poznejše ure v dnevu. Za subvencijo za nakup in vgradnjo baterijskih hranilnikov električne energije k obstoječi napravi za samooskrbo za fizične osebe je prispelo 160 vlog, so povedali v Borzenu.

Ministrstvo pričakuje rast povpraševanja tudi po novi shemi

Po navedbah ministrstva za okolje, podnebje in energijo se število vlog po starem modelu samooskrbe postopno znižuje; marca jih je bilo na tedenski ravni okoli 120, aprila 75, maja pa 50. "Ta trend je pričakovan, saj se stari model postopno nadomešča z novim sistemom podpore. Po drugi strani pa se zanimanje za novi model samooskrbe povečuje. Število vlog na teden se je v zadnjih treh mesecih dvignilo z okoli 20 na 30, kar kaže na naraščajoče zaupanje upravičencev v nov sistem samooskrbe," so STA povedali na ministrstvu.

Povprečno izplačilo v okviru stare samooskrbe znaša približno 850 evrov, v okviru nove samooskrbe pa okoli 4000 evrov. "Ti podatki kažejo na prehodno obdobje, v katerem se uporabniki postopoma prilagajajo novim pogojem, pri čemer pričakujemo, da se bo trend rasti vlog v novem modelu nadaljeval tudi v prihodnjih mesecih," so zapisali.

Ocenili so, da vsaka sprememba, ki vpliva na stroške, vsaj kratkoročno vpliva na povpraševanje oz. na odločanje za naložbe v zelene tehnologije, kot so samooskrbne sončne elektrarne.

"Kot kaže, je imela največji vpliv na to odločanje sprememba same sheme o samooskrbi, ki predvideva letni net metering. Konec leta 2023 so namreč z vlogami pohiteli, investicije pa so se izvajale še vse leto 2024. Dodatno je nato v 2024 zaupanje potencialnih investitorjev porušila tudi sprememba omrežninskega sistema, ki je večini obstoječih lastnikov sončnih elektrarn dvignila stroške, s tem pa vplivala na podaljšanje vračilne dobe investicije. To je odvrnilo potencialne investitorje v nove elektrarne," pojasnjuje ministrstvo.

Na srednji rok sicer pričakuje dvig in stabilizacijo števila novih vlog, "saj je tudi nova shema, v kombinaciji z višjimi finančnimi spodbudami, ki so na voljo, zelo ugodna za končne uporabnike".

Zvišanja subvencij za novo investicijo v sončno elektrarno tako ne predvidevajo. Načrtujejo pa dvig subvencij za hranilnike za fizične osebe, saj želijo zaščititi imetnike obstoječih sončnih elektrarn pred višjimi stroški, ki prihajajo iz naslova omrežnine in izravnave, "da ne bi njihovo potencialno nezadovoljstvo delovalo preveč destimulativno za tiste, ki se za investicijo še odločajo".

Velik potencial za velike sončne elektrarne

Direktor Elesa Aleksander Mervar ob ugotovitvah v nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), da je proizvodnja električne energije v sončnih elektrarnah največji razvojni in okoljsko sprejemljivi potencial za povečanje proizvodnje elektrike iz OVE v Sloveniji, ter na podlagi analiz Elesa o stanju prenosnega in distribucijskega omrežja meni, da bi se bilo v prihodnje smiselno prednostno usmerjati v integracijo sončnih elektrarn na stavbe in samostoječih sončnih elektrarn na primernih območjih.

Največja omejitev pri implementaciji te usmeritve je integracija sončnih elektrarn v omrežje, je STA povedal Mervar. Eles je leta 2022 pridobil strokovne podlage za opredelitev tehničnega potenciala za postavitev sončnih elektrarn na strehah objektov in večjih samostoječih sončnih elektrarn ter pripravil pregled možnosti vključitve večjih polj sončnih elektrarn na prenosno omrežje.

Opredelil je primerne lokacije, kot so degradirana območja, območja energetske infrastrukture in druga potencialno primerna območja, kjer bi bila mogoča umestitev velikih samostoječih sončnih elektrarn z močjo vsaj 10 megavatov (MW). Takšnih lokacij je v Sloveniji 89 oz. ob izločitvi lokacij z večjim deležem gozda 58, postavili pa bi lahko za 1031 MW sončnih elektrarn.

Največji potencial je v podravski regiji, kjer bi lahko po ocenah postavili za več kot 250 MW teh elektrarn. Precej možnosti je tudi v posavski regiji, za do 250 MW, ter v pomurski regiji in v osrednjeslovenski regiji, v vsaki do 200 MW.

Mervar pri tem cilja na nabor vseh možnih investitorjev, od državnih proizvajalcev električne energije do zasebnih podjetij. Eles medtem ne bo investitor v sončne elektrarne, bo pa v okviru svojih zakonskih pristojnosti zagotovil pogoje in infrastrukturo za priključitev tovrstnih objektov na omrežje, napoveduje prvi mož Elesa.

Analiza stanja prenosnega in distribucijskega omrežja ugotavlja, da je distribucijsko omrežje na določenih območjih že doseglo skrajne meje zmogljivosti priključitve novih razpršenih proizvodnih enot, medtem ko je stanje na prenosnem omrežju povsem drugačno. Večja polja vetrnih in sončnih elektrarn bi bila priključena neposredno na prenosno omrežje, pravi Mervar.

"Takšen pristop bo omogočal boljšo sistemsko obvladljivost, nižji vpliv na nizkonapetostno in srednjenapetostno omrežje ter boljši izkoristek ekonomije obsega za investitorje v sončno proizvodnjo," meni.

Opredelili so tiste lokacije, ki so v bližini obstoječega omrežja in priključitev ne bi zahtevala obsežnih okrepitev ali razširitev omrežja.

Mervar sicer podpira spodbujanje namestitev hranilnikov ob sončne elektrarne. "Z večanjem deleža inštaliranih sončnih elektrarn se bodo povečevale tudi potrebe po shranjevanju presežne energije v času visokega sončnega obsevanja. Zato lahko v prihodnosti poleg velikih sončnih elektrarn pričakujemo tudi gradnjo hranilnikov električne energije večjih kapacitet. Tako je mogoče v omrežje vključiti večje količine sončnih elektrarn brez širitev oz. nadgradenj omrežja," je dejal.

Baterijski hranilniki imajo po njegovih besedah poleg tega še druge pozitivne učinke, kot so shranjevanje presežkov elektrike za poznejše ure v dnevu, regulacija frekvence, napetostna podpora, podpora pri vzpostavitvi sistema.

Eles: Nezmožnost daljinskega nadzora nad proizvodnjo sončnih elektrarn ena največjih nevarnosti za sistem

Na vprašanje, kaj povečanje števila sončnih elektrarn pomeni z vidika delovanja elektroenergetskega sistema, Mervar odgovarja, da bi bilo smotrno, da bi omrežni operater v prihodnje imel možnost večjega prilagajanja proizvodnje oz. porabe v času viškov in bi na ta način usklajeval proizvodnjo s porabo. Prav tako meni, da bi morali imeti tudi dobavitelji možnost, da z ustreznimi signali informirajo odjemalce o času visoke proizvodnje in morebitnih negativnih cen ter jim omogočali, da s povečanjem porabe izkoristijo tudi negativne cene.

Dejstvo, da omrežni operater nima možnosti daljinskega nadzora nad proizvodnjo elektrike iz sončnih elektrarn, je po Mervarjevem mnenju ena največjih nevarnosti za zanesljivost obratovanja elektroenergetskega sistema Slovenije. "Ta nevarnost se bo z rastjo deleža sončnih elektrarn zgolj še stopnjevala," opozarja.

Predlaga vzpostavitev enotne platforme slovenske proizvodnje električne energije iz sončnih elektrarn, ki bi jo upravljal sistemski operater, ki bi hkrati imel tudi možnost daljinskega izklapljanja sončnih in vetrnih elektrarn. Čim prej bi bilo po njegovem mnenju treba tudi sistemsko urediti vprašanje investicije v "sistemske" baterijske sisteme, ki niso v lasti Elesa.

Meni, da bi moral Eles dobiti nadomestilo v obliki novega prispevka ali izdatnega subvencioniranja investicije. "Eles namreč z naraščanjem deleža OVE v sistemu vse pogosteje zaznava izrazita odstopanja bilančnih skupin od obratovalnih napovedi, kar je posledica nestanovitnih in od vremenskih razmer odvisnih proizvodnih virov. Vse to močno otežuje obratovanje sistema. Zato mora Eles aktivirati vse večje količine izravnalne energije ter zakupiti večje količine izravnalne moči rezerve za povrnitev frekvence, kar pa je povezano z občutnimi dodatnimi stroški," pravi Mervar.

Piše Jure Bernard