Sokoordinator Levice po mnenju nekaterih blesti v letošnji predvolilni tekmi, mi pa smo preverili nekatere njegove najodmevnejše izjave.
Med bolj suverenimi predstavniki političnih strank na letošnjih predvolilnih soočenjih je po mnenju nekaterih uporabnikov družbenih omrežij sokoordinator Levice in aktualni minister za delo Luka Mesec. Njegov sinočnji nastop je nekatere spomnil na predvolilna soočenja leta 2014, ki so prav tako potekala na POP TV in kjer je Mesec prvič zares pritegnil pozornost in s tem odločilno prispeval k izvolitvi stranke, ki je bila takrat še znana pod imenom Združena levica, v Državni zbor.
Lahko vam je všeč ali pa ne, ampak @LukaMesec je na zadnjem soočenju razturil. Zdaj pa naj se usuje plaz kritik😂😂😂 pic.twitter.com/P6hK07Nchp
— Matej Rigelnik (@Matej_R81) March 9, 2026
Primerjal Slovenijo in Finsko
Luka Mesec, ki je na včerajšnje soočenje prišel vidno pripravljen, se je sinoči znašel v več besednih dvobojih s političnimi nasprotniki in z njimi pritegnil precej pozornosti, posnetki pa so zaokrožili tudi po družbenih omrežjih. Na temo davkov je političnim nasprotnikom, ki med drugim zagovarjajo znižanje davkov na najvišje plače, očital, da naj bi to vodilo v slabljenje gospodarstva in kot primer navedel Finsko, kjer je po njegovih besedah desna vlada z enakimi obljubami, kot jih daje desnica pri nas, pokazala slabše rezultate.
"Rezultat v zadnjih dveh letih je zgovoren. Slovensko gospodarstvo je od leta 2022 zraslo za 10 odstotkov, finsko je zraslo za dva odstotka, dobršen del tega časa je bilo v recesiji. Javni dolg je Slovenija znižala z 72 odstotkov na 67 odstotkov, se pravi za pet odstotnih točk. Finski javni dolg je eksplodiral s 73 na 91 odstotkov in Finska je danes v kleščah Evropske komisije. Izvaja varčevalne ukrepe odpravljanja presežnega dolga," je v soočenju povedal Mesec.
"Kupna moč je zrasla za okrog 10 odstotkov"
Ob tem je navrgel tudi podatek, da se je v Sloveniji brezposelnost v času te vlade zmanjševala. "Število dolgotrajno brezposelnih smo pod mojim ministrovanjem prepolovili. Leta 2022 jih je bilo 35.000, leta 2026 jih je še 17.000." Na Finskem so po besedah Mesca januarja dosegli največjo brezposelnost v Evropi, ki je po njegovih navedbah znašala 10,8 odstotka. "Plače pri nas so zrasle. Kupna moč je zrasla za okrog 10 odstotkov v tem času. Na Finskem plače stagnirajo," je zatrdil Mesec.
Za konec je navrgel še podatke iz študije, ki so jo po njegovih besedah leta 2022 opravili na Oxfordu, v njej pa naj bi analizirali podobne ukrepe v obdobju med leti 1965 in 2015 in ugotovili, da so takšni ukrepi povsod povečali neenakost, hkrati pa niso ničesar prispevali k gospodarski rasti, zaposlenosti ali produktivnosti. Za katero študijo točno naj bi šlo, Mesec ni navedel.
Ali Meščeve navedbe držijo?
Slovensko gospodarstvo je po pandemiji dejansko zelo hitro okrevalo in je danes za več kot 10 odstotkov večje kot leta 2019, ni pa se toliko povečalo od leta 2022. Realna ocena bi bila pa javno dostopnih podatkih slabih osem odstotkov. Gospodarska rast v Sloveniji je bila najvišja v letih 2022 (2,7 odstotka) in 2023 (med 2,1 in 2,4 odstotka), leta 2024 pa se je nekoliko ohladila in je bila po podatkih Statističnega urada Slovenije (Surs) približno 1,7 odstotna. Če k temu prištejemo še gospodarsko rast v letu 2025, ki je bila 1,1 odstotna, je skupna rast znašala približno 7,8 odstotkov.
Finsko gospodarstvo je po drugi strani v zadnjih letih res raslo zelo počasi. Spopadali pa so se celo z rahlim padcem. Vendar pa razlogi za obče težave finskega gospodarstva tičijo tudi drugje in jih je mogoče le delno pripisovati ukrepom vladne politike.
Javni dolg in število brezposelnih dejansko nižja
Drži tudi Meščeva navedba, da se je javni dolg v Sloveniji v zadnjih letih postopno znižal, in je v zadnjih letih padel z 72 na približno 67 odstotkov, medtem ko se je na Finskem močno povečal in narasel s 73 odstotkov na več kot 90 odstotkov BDP. Finska je zaradi proračunskega primankljaja, ki je presegel tri odstotke BDP, prav zares v primežu Evropske komisije in mora zaradi svojih težav sprejeti fiskalne ukrepe.
Tudi število dolgotrajno brezposelnih se je v obdobju te vlade po jasno dostopnih podatkih res zmanjšalo, trend pa je približno takšen, kot ga je navedel Mesec. Vendar je treba poudariti, da se je v letih 2020 in 2021 število dolgotrajno brezposelnih zaradi pandemije najprej tudi precej povečalo. Ko se je nato trg dela po pandemiji spet okrepil, se je zaradi gospodarskega okrevanja in povpraševanja po delovni sili število dolgotrajno brezposelnih začelo naglo zmanjševati. To se ni zgodilo le zaradi vladne politike, ampak predvsem zaradi krepitve trga dela.
Finska je januarja res imela najvišjo brezposelnost
Drži tudi navedb,a da je imela Finska januarja najvišjo brezposelnost v Evropi. Po javno dostopnih podatkih je bila njihova stopnja brezposelnosti takrat dejansko pri 10 odstotkih. Tesno za petami jim je sledila Španija z 9,8 odstotki, za njimi so bile Švedska z osmimi odstotki, Grčija in Španija s 7,7 odstotki ter Danska s 7,5 odstotki. Drži tudi Meščeva navedba, da se je kupna moč pri nas v zadnjih letih povečala za približno 10 odstotkov.
