V Sloveniji je bilo lani povzročene za kar 40,4 milijona evrov finančne škode.
Spletne prevare so v zadnjih letih postale ena najhitreje rastočih oblik kriminala, leto 2025 pa kaže, da se trend še stopnjuje. Po podatkih Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT so spletne prevare v Sloveniji lani povzročile za kar 40,4 milijona evrov finančne škode.
Statistika kaže na izrazit porast tovrstnih kaznivih dejanj. Število obravnavanih spletnih incidentov se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za 35 odstotkov, število prijav pa celo za 44 odstotkov.
To pomeni, da se z različnimi oblikami spletnih zlorab srečuje vse več posameznikov in podjetij. Kot opozarjajo v NLB, kjer se sklicujejo na podatke SI-CERT, je ključno zavedanje, da lahko žrtev postane vsak – ne glede na starost, izobrazbo ali stopnjo digitalnega znanja.
Morda vas zanima tudi:
- Pozor! Elektronska pošta na udaru z naprednimi prevarami – v ozadju je umetna inteligenca
- Če dobite katero od teh 5 SMS-sporočil, ga nemudoma izbrišite
Najpogostejše oblike prevar
Lažna sporočila (phishing)
Med najpogostejšimi ostajajo lažna elektronska ali SMS-sporočila, ki se predstavljajo kot obvestila bank, dostavnih služb ali drugih zaupanja vrednih ustanov.
Prejemnika pozivajo k takojšnjemu ukrepanju, na primer k potrditvi podatkov ali prijavi prek priložene povezave. V enem izmed primerov je posameznik zaupal takemu sporočilu in vnesel svoje podatke, posledica pa je bila finančna izguba v višini 46.000 evrov, sporočajo v NLB.
Lažne investicijske priložnosti
Velik porast beležijo tudi prevare z lažnimi naložbenimi ponudbami. Goljufi obljubljajo visoke in zagotovljene donose, pogosto ob podpori navideznih “svetovalcev” ali lažnih spletnih platform.
V enem od primerov je oškodovanec po več zaporednih nakazilih izgubil kar 260.000 evrov. Prevaranti pogosto vzpostavijo dolgotrajno komunikacijo, s katero si pridobijo zaupanje, nato pa žrtev prepričajo v vedno nova nakazila.
Lažne spletne trgovine in oglasi
Spletno nakupovanje ostaja privlačno tudi za goljufe. Lažne spletne trgovine ponujajo izdelke po izjemno nizkih cenah, pogosto z uporabo ukradenih fotografij in ponarejenih ocen zadovoljnih kupcev. Kupec plača izdelek, ki ga nikoli ne prejme, hkrati pa lahko ob tem razkrije tudi svoje kartične podatke.
Kako se zaščititi?
Strokovnjaki opozarjajo, da je previdnost še vedno najučinkovitejša obramba. Med osnovnimi varnostnimi priporočili so:
- Nikoli ne vnašajte prijavnih ali kartičnih podatkov prek povezav v sporočilih.
- Ne zaupajte sporočilom, ki ustvarjajo občutek nujnosti ali pritiskajo na takojšnje ukrepanje.
- Ne klikajte na povezave, če niste prepričani, kam vodijo.
- Pred spletnim nakupom preverite verodostojnost trgovine (kontaktni podatki, ocene, starost domene).
- Če se ponudba zdi predobra, da bi bila resnična, gre najverjetneje za prevaro.
- Ob sumu zlorabe takoj prekinite komunikacijo in se obrnite na svojo banko ali pristojne institucije.
