Spregledana mojstrovina na obrobju Ljubljane: tujci pogosto vprašajo zanjo, domačini redko

Majhna vasica Črna vas na Ljubljanskem barju je dom enega najbolj nenavadnih del Plečnikove arhitekture v regiji – Cerkve svetega Mihaela. Ta je bila zgrajena tik pred drugo svetovno vojno, med letoma 1937 in 1939. Je edina cerkev na svetu, ki stoji na barjanskih tleh. Za to, da se ne pogrezne, skrbi več kot 340 pilotov. 

Neverjetno izvirna stvaritev

Plečnikova cerkev na Barju združuje značilnosti grških templjev in obenem kraških cerkva, za katere so značilni odprti zvoniki kot del sprednjih fasad. Pri njeni gradnji je slavni ljubljanski arhitekt uporabil lokalne materiale in pretkano znanje obrtnikov v mestu. 

Cerkev sv. Mihaela je nastala na pobudo trnovskega župnika Frana Saleškega Finžgarja in Karla Matkoviča, Plečnikovega nečaka. Najprej je bila mišljena kot začasna cerkev, o čemer priča tudi način zidave, saj je razen vznožja cerkve, ki je kamnito, vse ostalo izdelano v lesu. Načrt je bil, da bi ob načrtovani poznejši dozidavi oziroma nadzidavi ostal kamnit spodnji del, zgornji pa bi se pozidal na novo.

Več podobnosti z NUK-om

Medtem so zunanji zidovi — tako kot pri ljubljanski Narodni in Univerzitetni knjižnici — poživljeni z vložki iz opeke. To pa ni edina podobnost s stavbo NUK-a. Tudi prej omenjena zasnova, se pravi stopniščni dostop postavljen pravokotno na cerkveno ladjo, izhaja iz iste ideje kot stopnišče oblečeno v črn podpeški apnenec, ki vodi do velike čitalnice NUK. 

Pri zasnovi notranjosti je Plečnik uporabil materiale in oblike okrasja, ki izhajajo iz ljudskega stavbarstva. Predvsem, pa je ureditev njene notranjosti posledica skromnih sredstev namenjenih zidavi. Tako je recimo za nekatere podporne stebre uporabil kar navadne kanalizacijske cevi, večina opreme v cerkvi pa je lesena. Ko so pred oltar obesili iz starega turškega kavnega mlinčka narejeno sveto luč, je cerkev lahko sprejela vernike.