Nekatere stvari v naši kuhinji delujejo skoraj nedolžno. Čakajo nas v hladilniku, na policah trgovin in v hitrih obrokih, ki jih jemo brez slabe vesti. Toda kardiologi opozarjajo, da prav te vsakdanje navade tiho uničujejo srce, mašijo žile in zvišujejo holesterol do nevarnih meja. Najbolj zahrbtno pa je, da posledice pogosto občutimo šele, ko je že prepozno.
Kardiologi že dolgo opozarjajo, da največjih sovražnikov srca pogosto ne najdemo zgolj v napačnem življenjskem slogu, temveč v domači kuhinji. Gre za živila, ki jih mnogi uživajo vsakodnevno, ne da bi se zavedali, kako močno vplivajo na ožilje, raven holesterola in tveganje za srčni infarkt.
Na vrhu seznama najbolj škodljivih živil je predelano meso. Salame, klobase, hrenovke, slanina in paštete vsebujejo ogromne količine soli, nasičenih maščob in natrijevih nitritov, ki neposredno škodujejo krvnim žilam. Strokovnjaki opozarjajo, da je lahko že 50 gramov predelanega mesa na dan – približno ena klobasa v žemlji – povezano z bistveno večjim tveganjem za bolezni srca in ožilja. Težava niso le maščobe, temveč tudi konzervansi, ki spreminjajo način, kako telo predeluje maščobe v krvi. Če takšna živila uživamo večkrat tedensko, telo praktično nima časa, da bi se očistilo.
Drugi veliki sovražnik srca so transmaščobe, ki jih najdemo v industrijskih slaščicah, krofih, listnatem testu, ocvrtem krompirčku in številnih pekovskih izdelkih. Gre za vrsto maščob, ki hkrati zvišujejo "slabi" LDL-holesterol in znižujejo zaščitni HDL-holesterol. Čeprav je Evropska unija njihovo uporabo omejila, strokovnjaki opozarjajo, da na trgu še vedno obstajajo izdelki, ki vsebujejo previsoke količine. Posebej nevarni so izdelki z oznako delno hidrogenirane rastlinske maščobe, zato kardiologi svetujejo, da jih raje pustimo na trgovskih policah.
Tretja skupina, ki tiho uničuje srce, so sladke gazirane pijače. Liter gazirane pijače lahko vsebuje tudi do 25 kock sladkorja, jetra pa presežek fruktoze pretvarjajo v trigliceride, ki končajo v krvi. Povišani trigliceridi so pomemben dejavnik tveganja za srčni infarkt, tudi pri ljudeh, ki sicer nimajo izrazito visokega holesterola. Velika raziskava, objavljena v strokovni reviji Circulation, je pokazala, da redno pitje sladkih pijač povečuje tveganje za koronarno bolezen srca. Strokovnjaki opozarjajo, da niti dietne različice niso brez tveganja, saj umetna sladila vplivajo na črevesno floro, ta pa je tesno povezana z vnetji in krvnim tlakom.
Četrti, morda najbolj podcenjeni sovražnik srca pa so rafinirani ogljikovi hidrati. Bel kruh, bele testenine, bele žemlje, preste in beli riž se v telesu obnašajo skoraj kot čisti sladkor. Povzročajo hitre skoke inzulina, nato padec energije in nov občutek lakote. Prav ta začarani krog spodbuja nalaganje visceralne maščobe okoli notranjih organov, ta pa proizvaja hormone, ki škodujejo krvnim žilam in povečujejo tveganje za bolezni srca.
Kardiologi poudarjajo, da ni treba vsega spremeniti čez noč. Že majhni koraki lahko naredijo veliko razliko. Predelano meso lahko omejimo na enkrat tedensko, sladke pijače zamenjamo z vodo in limono, beli kruh pa zamenjamo za polnozrnatega. Prav takšne spremembe srce pogosto občuti hitreje kot številna prehranska dopolnila.
