Ko zunaj pritisne mraz, se v mnogih domovih neopazno zgodi nekaj, kar lahko odloča o tem, ali bo zima minila mirno ali v znamenju kašlja, zamašenih nosov in temnih madežev na stenah.
Vsako zimo se ponavlja podoben prizor: zunaj temperature padejo pod ničlo, v stanovanjih pa zavlada skoraj tropsko vzdušje. Hodimo v kratkih rokavih, radiatorji delujejo s polno močjo, nato pa se pojavijo težave, ki jih hitro pripišemo "sezonskim virusom". Suh kašelj, jutranje draženje v grlu, nenehno smrkanje otrok in utrujenost pogosto niso le posledica vremena, temveč tudi pregretega zraka v prostoru.
Zdravniki opozarjajo, da idealna temperatura v bivalnih prostorih znaša okoli 20 stopinj Celzija, medtem ko je za spalnico dovolj že 17 ali 18 stopinj. Vse, kar presega 22 stopinj, zrak močno izsuši. Sluznica nosu in grla, ki sicer deluje kot prva obrambna linija pred okužbami, postane suha in razdražena. V takšnem okolju se virusi lažje oprimejo in hitreje širijo.
Poleg oslabljenega imunskega odziva se pojavi še ena težava – kondenzacija. Ko je v prostoru 24 ali 25 stopinj, zunaj pa zmrzuje, se na hladnih površinah, zlasti na oknih in zunanjih stenah, začne nabirati vlaga. Ta ni le estetska nevšečnost. Dolgotrajna kondenzacija vodi do razvoja plesni, ki se pogosto pojavi v kotih prostorov ali za omarami. Spore plesni pa lahko dodatno obremenijo dihala, zlasti pri otrocih in starejših.
Strokovnjaki zato svetujejo preprosto pravilo: v dnevnem prostoru nastavite termostat na 20 stopinj, v spalnici nekoliko manj. Če vas zazebe, si raje nadenite dodatno plast oblačil. Pomembno je tudi redno prezračevanje – kratko, a intenzivno odpiranje oken za nekaj minut omogoči izmenjavo zraka, ne da bi se stene ohladile.
Napaka, ki jo mnogi naredijo, je tudi popolno izklapljanje ogrevanja med odsotnostjo in nato hitro segrevanje prostora ob vrnitvi domov. Takšna temperaturna nihanja povečujejo možnost kondenzacije in niso nujno varčnejša. Stabilna, nekoliko nižja temperatura je za zdravje in denarnico pogosto boljša izbira.
Zima ni čas, da bi v stanovanju ustvarjali umetno poletje. Pravilno nastavljena temperatura lahko zmanjša tveganje za okužbe, izboljša kakovost spanja in prepreči nastanek plesni. Včasih je za boljše počutje dovolj že majhen premik na termostatu – in zavedanje, da toplina ni vedno sinonim za zdravje.
