Diskriminacija ob iskanju stanovanja: "Obnašajo se, kot da so otroci huje kot živali. In potem živimo v gnilih, plesnivih najemih"

Primernih in dostopnih stanovanj je bistveno premalo in najemodajalci tako "srečnemu izbrancu", ki bo plačeval najemnino v zameno za uporabo stanovanja, postavljajo najrazličnejše pogoje. Za eno stanovanje se pogosto poteguje večje število najemnikov in lastnikom to omogoča, da izbirajo, komu bodo stanovanje oddali ter kakšni bodo pogoji.

Za določene skupine ljudi pa to lahko predstavlja težavo. V ugotovitvah, ki jih je Inštitut za študije stanovanj in prostora predstavil v poročilu z naslovom Neznosna nedostopnost bivanja, tako ugotavljajo, da se določene skupine ljudi soočajo z diskriminacijo in jim je stanovanje praktično nemogoče dobiti. 

Po ugotovitvah bodo tako najemodajalci veliko raje stanovanje oddali mladim zaposlenim brez otrok kot pa družini. V poročilu so tako delili primer objave na družbenem omrežju, ki ponazarja problematiko. Eden od staršev se v objavi sprašuje: "Zanima me, ali se sploh še kdo najde, ki bi oddal stanovanje družini v Ljubljani? Ker kar berem, se skoraj povsod oddaja ali študentom ali paru oziroma posamezniku. Niso vse družine 'divje'." 

Druga oseba, mati štirih otrok, v zapisu poročila pove, da z možem komajda najdeta bivališče, saj jih obravnavajo, kot da so kužni, ne pa družina. "Nimam besed, obravnavajo nas, kot da so otroci huje kot živali. Diskriminacija. In potem živimo v gnilih, plesnivih najemih, ker drugega za spodobno ceno ne dobimo."

Aleš Žiger, nepremičninski posrednik pri nepremičninski agenciji Ljubljana nepremičnine, je za namene omenjene študije pojasnil, da bodo v očeh najemodajalcev otroci njihove nepremičnine uničili in tako niti ne dajo priložnosti, da posamezne interesente osebno spoznajo.

Težave pri iskanju stanovanj imajo tudi druge skupine ljudi 

Težave pa imajo tudi druge skupine ljudi: na primer osebe z mednarodno zaščito in tuji državljani.

Najbolj nevzdržno je za neevropske priseljence. Vidimo lahko, da so tako v naši družbi še vedno zakoreninjeni predsodki. Inštitut za študije pa poroča, da najemodajalci, če vendarle oddajo stanovanje tem osebam, ob najemu pogosto postavljajo strožje pogoje kot drugim najemnikom: zahtevajo tako višje najemnine ali varščine, prepovedujejo prijavo prebivališča ali zahtevajo pogostejše preglede stanovanja.

Najemnica iz tujine tako v poročilu Inštituta za študije stanovanj opisuje svojo izkušnjo: "Do najemniškega stanovanja sem prišla prek prijateljice, a ne vem, koliko časa bom še lahko tu. Glede na stanje na trgu me skrbi, kako bo. Ker nisem našla zaposlitve v skladu s svojo izobrazbo, sem bila primorana sprejeti nižje plačano delovno mesto. Za priseljence je težko."

Omenjene skupine pa niso edine, ki se soočajo z diskriminacijo: največ težav pri iskanju stanovanja imajo namreč tudi osebe z izkušnjo brezdomstva in osebe s potrebo po podpori, pripadniki romske skupnosti in pripadniki LGBTQI+ skupnosti.

Diskriminacija je sicer zakonsko prepovedana. Kaj torej lahko stori oseba, ko se z njo sooči?

Kot je v podkastu za Metropolitan poudaril tudi minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, je kakršnakoli diskriminacija, tudi na stanovanjskem področju, prepovedana. Ob tem je poudaril, da ni le nedopustna, ampak tudi zakonsko prepovedana v okviru zakona o varstvu pred diskrimnacijo. Kot je izpostavil, je pomembno, da osebe take primere takoj prijavijo zagovorniku načela enakosti. "Ti primeri so pomembni, ker prek statistike pokažejo, da je ta problem velik," je poudaril.

Kaj pa izpostavlja zakon o varstvu pred diskriminacijo? Ta določa, da je diskriminacija vsaka neenaka obravnava posameznika zaradi njegovih osebnih okoliščin v primerjavi z drugimi, ki so v primerljivem položaju, a takih osebnih okoliščin nimajo. Osebne okoliščine so takšne osebne lastnosti, ki so prirojene ali pa pridobljene in jih ne moremo zlahka spremeniti – denimo spol, narodnost, rasa ali etnično poreklo, jezik, invalidnost, vera ali prepričanje, starost, spolna usmerjenost, zdravstveno stanje, nosečnost, starševstvo in podobno.

V omenjenem zakonu so določena tudi področja družbenega življenja, na katerih je diskriminacija izrecno prepovedana. Zakon zavezuje državne organe, lokalne skupnosti, nosilce javnih pooblastil ter pravne in fizične osebe, da na vseh področjih oblastnega odločanja, delovanja v pravnem prometu in pri drugem svojem delovanju oziroma ravnanju v razmerju do tretjih oseb zagotavljajo varstvo pred diskriminacijo oziroma enako obravnavanje vseh oseb, tudi v zvezi  z dostopom do dobrin in storitev, ki so na voljo javnosti, vključno s stanovanji.

Diskriminacijo je težko dokazati 

Kot je v odgovoru za Metropolitan zapisal zagovornik načela enakosti, navedeno pomeni, da so tudi lastniki nepremičnin, ki se odločijo nepremičnino dati na trg, dolžni ravnati nediskriminatorno oziroma omogočiti možnost ogleda nepremičnine vsem interesentom za najem ali nakup, ne glede na osebne okoliščine teh interesentov.

Za stanovanja namreč po Zakonu o varstvu pred diskriminacijo velja enako kot za druge dobrine in storitve – ko jih nekdo ponuja na trgu, pri tem ne sme diskriminirati in reči, da pa določeni skupini ljudi z nekimi osebnimi okoliščinami teh storitev in dobrin ne bo nudil. 

Kot pravijo pri zagovorniku, prijav diskriminacije pri oddaji nepremičnin sicer ni veliko, saj je to diskriminacijo običajno težko dokazati. Izpostavljajo pa, da to ne pomeni, da diskriminacije na tem področju ni. Na določenem področju namreč včasiih diskriminacija obstaja, čeprav je ne moremo ugotoviti v pravnih postopkih, kot jih vodi Zagovornik ali sodišča.

Zagovornik je do zdaj diskriminacijo pri oddaji nepremičnin ugotovil v dveh primerih:

V prvem primeru je Zagovornik načela enakosti ugotovil diskriminacijo pri prijavi na javni razpis za oddajo stanovanj v najem zaradi osebne okoliščine družinskega statusa. Enostarševske družine je namreč z deljenim (skupnim) skrbništvom namreč postavil v slabši položaj v primerjavi z drugimi prosilci pri uveljavljanju prednostnih kategorij. 

V drugem primeru je bil Zagovornik načela enakosti obveščen o oglasu na spletni strani za oddajo nepremičnin, v katerem je bilo navedeno, da se nepremičnina oddaja izključno slovenskim družinam. Zagovornik je v postopku ugotavljanja diskriminacije ugotovil, da je ta diskriminatoren pogoj postavil lastnik nepremičnine, nepremičninska agencija pa ga je nekritično zapisala v oglas. Ugotovljeno je bilo, da sta diskriminatorno ravnala oba. 

Zagovornik na podlagi Zakona o varstvu pred diskriminacijo daje tudi priporočila za odpravo ali preprečevanje diskriminatorne obravnave oziroma za spodbujanje enake obravnave in enakih možnosti. Tako je zaradi očitno diskriminatornih oglasov za oddajo nepremičnin dvema spletnima nepremičninskima portaloma, na katerih so bili diskriminatorni oglasi objavljeni, v letih 2020 in 2022 poslal priporočilo, s katerim ju je seznanil z zakonsko prepovedjo diskriminacije na področju dostopa do dobrin in storitev, vključno s stanovanji in preskrbo z njimi.

Portaloma je priporočil, naj v pogoje uporabe portalov vključijo izrecno navedbo prepovedi objave diskriminatornih oglasov, naj redno preverjajo vsebino oglasov, vključno z naknadno narejenimi spremembami, in naj diskriminatorne oglase odstranijo. 

Ko najemodajalec določenih skupin ljudi ne želi

V očitno diskriminatornih oglasih, zaradi katerih je Zagovornik urgiral pri spletnih portalih za oddajo nepremičnin oziroma neposredno pri najemodajalcih, so bile izpostavljene naslednje osebne okoliščine: osebna okoliščina državljanstva oziroma narodnosti, ko je najemodajalec iskal izključno slovenske najemnike; osebna okoliščina spola, ko je najemodajalec iskal izključno ženske najemnice; osebna okoliščina jezika, ko bi najemodajalec stanovanje oddal izključno slovensko govorečim najemnikom; osebna okoliščina premoženjskega stanja, ko je najemodajalec navedel, da ne želi socialno šibkih najemnikov; in v enem primeru vera oziroma prepričanje.

Zagovornik je poleg tega že imel primere svetovanj, ko so posamezniki zatrjevali diskriminatorno obravnavo pri dostopu do stanovanja na način, da pogoji za oddajo stanovanja niso bili diskriminatorni, so pa lastniki pri ogledu stanovanja ali pri telefonskem razgovoru povedali, da ne želijo tujcev. Je pa v teh primerih diskriminacijo težko potrditi.

Zagovornik se glede tega, ali je dejanje diskriminatorno, opredeli v uradnem postopku 

Kot pojasnjuje zagovornik, se glede tega, ali je določeno ravnanje diskriminatorno, zagovornik opredeli v uradnem postopku ugotavljanja diskriminacije. V tem postopku preveri vsa dejstva in okoliščine in na podlagi tega ugotovi ali ne ugotovi diskriminacije. Kaj to pomeni? Zagovornik odgovarja, da morajo prijavitelji diskriminacije, kolikor mogoče dobro utemeljiti oziroma dokazati, da se jim diskriminacija dogaja, kar pa je pri najemanju stanovanja težko.

Lastniki namreč običajno ne povedo, zakaj se niso odločili za enega iskalca stanovanja oziroma zakaj so se odločili za drugega. Včasih pa to storijo in denimo rečejo, da stanovanja ne bodo oddali tujcem – in takrat lahko Zagovornik ob dovolj trdnih dokazih, da se je to zares zgodilo, tudi ugotovi diskriminacijo.

"Strankam, ki so se na nas obrnile zaradi domnevnih diskriminatornih obravnav pri najemanju stanovanja, smo svetovali, naj se prihodnjih ogledov nepremičnine udeležijo s pričo, ki bo lahko povedala, kaj je najemodajalec rekel."

Kot je izpostavil Zagovornik iz primerov izhaja, da se kršitelji prepovedi diskriminacije lahko tudi ne zavedajo, da diskriminirajo. Ko so na to opozorjeni, prakso večinoma spremenijo. Za ugotovitev diskriminacije pa ni pomembno, ali je imel nekdo namen delovati diskriminatorno, saj je pomemben učinek dejanj.

Lahko gre tudi za izjeme 

Na nas se je sicer obrnila tudi bralka, ki je izpostavila, da je na strani nepremicnine.net objavila oglas, v katerem je zapisala, da ne želi družin, vendar je to zapisala z razlogom, ker je stanovanje za te premajhno. Oglas so ji nato na spletni strani večkrat umaknili. Kaj lahko oseba stori v takem primeru?

Zagovornik načela enakosti je za Metropolitan odgovoril: "Zagovornik se o tem, ali je nekaj diskriminacija ali ne in ali gre morda pri določenem ravnanju za dopustno izjemo od prepovedi diskriminacije po 13. členu ZVarD, opredeli v postopku ugotavljanja diskriminacije."

V nadaljevanju izpostavlja: "Če bi Zagovornik presojal morebitno dopustnost omejitve oddaje nepremičnine veččlanski družini zaradi majhnosti te nepremičnine, bi pri tej presoji med drugim upošteval določbe Pravilnika o določitvi površinskih standardov za prijavo prebivališča, po katerem je normativ uporabne površine dela stavbe za število oseb v posameznem stanovanju 8 kvadratnih metrov na prijavljeno osebo (3. člen pravilnika), z nekaj izjemami (4. člen pravilnika)."

Kaj storiti, ko se soočite z diskriminacijo? 

Zagovornik strankam svetuje na brezplačni telefonski številki 080 81 80, in sicer vsak delovnik med 10. in 12. uro, ob sredah tudi med 15. in 18. uro. Svetovalci Zagovornika se s posamezniki, ki menijo, da so diskriminirani, pomenijo in jih, ko kaže na diskriminacijo, povabijo k oddaji uradnega predloga za obravnavo diskriminacije. Ta je ob drugih gradivih o diskriminaciji dostopen na spletni strani organa na www.zagovornik.si.

Na podlagi tega predloga Zagovornik lahko sproži uraden postopek ugotavljanja diskriminacije ali pa prijavitelja diskriminacije pozove k dopolnitvi predloga, če manjka kateri od ključnih elementov za to, da bi Zagovornik diskriminacijo lahko ugotovil.