Vse troje je povezano z zanimivimi statističnimi podatki o starejših prebivalcih Slovenije.
V Sloveniji je bilo v začetku letošnjega leta starejših od 64 let 471.800 prebivalcev ali 22,1 odstotka. Starejšim moškim je najpogosteje ime Franc, starejšim ženskam pa Marija. Med delovno aktivnimi je bilo starejših lani skoraj 13.900 ali 1,5 odstotka. Največ jih je delalo v kmetijstvu, navaja državni statistični urad.
Med starejšimi od 64 let je bilo v začetku leta 56,1 odstotka žensk in 43,9 odstotka moških. Med vsemi prebivalci pa je bilo žensk, starejših od 64 let, 25 odstotkov, moških v tej starosti pa 19,3 odstotka, je statistični urad navedel pred mednarodnim dnevom starejših, 1. oktobrom.
Občina z največjim deležem starejših prebivalcev je bila v začetku letošnjega leta Osilnica, kjer je ta delež znašal 38,9 odstotka, sledili pa sta občini Hodoš in Kostel.
Med starejšimi prebivalci Slovenije je bilo v začetku letošnjega leta 12.840 moških z imenom Franc, kar je pomenilo 6,2 odstotka. V samostojni Sloveniji pa novorojenčkom ne dajejo več tega imena. Od leta 1991 ga je dobilo le 71 dečkov.
Med starejšimi ženskami je bilo v začetku letošnjega leta 32.653 Marij, kar je pomenilo 12,3 odstotka. Tudi ime Marija je vse manj priljubljeno. Od osamosvojitve države so tako poimenovali le 800 novorojenk.
Med starejšimi moškimi so bila najpogostejša imena še Ivan, Jožef, Anton in Janez, med starejšimi ženskami pa Ana, Jožefa, Frančiška in Majda.
Med delovno aktivnimi starejšimi je bilo lani približno 70 odstotkov moških in nekaj manj kot 30 odstotkov žensk
Največ jih je delalo v kmetijstvu, starejši prebivalci so pogosto delali še v kopenskem prometu, cevovodnem transportu, arhitekturnem in tehničnem projektiranju ter tehničnem preizkušanju in analiziranju, starejše prebivalke pa v zdravstvu in izobraževanju.
Stopnja tveganja revščine je med starejšimi višja od tiste, ki je izmerjena med vsem prebivalstvom. Tako je stopnja tveganja revščine v Sloveniji lani znašala 13,2 odstotka, med starejšimi pa 22,5 odstotka ali za 9,3 odstotne točke več. Stopnja tveganja revščine je navadno višja pri ženskah, vrzel med spoloma pa je med starejšimi še večja in je lani znašala 7,4 odstotne točke.
Razveseljiv podatek pa je, da starejši vse pogosteje uporabljajo internet
V starostni skupini od 65 do 74 let ga je leta 2007 vsaj enkrat v zadnjih treh mesecih pred anketiranjem uporabljalo sedem odstotkov, lani pa dve tretjini. Največ jih je iskalo informacije o blagu in storitvah, malenkost manj pa jih je komuniciralo prek e-pošte in jih bralo spletne novice, časopise in revije.
Ker skrb za zdravje z leti postaja vse pomembnejša v vsakdanjem življenju, je 44 odstotkov starejših po internetu izvedlo aktivnosti, povezane z zdravjem. 36 odstotkov jih je iskalo informacije, povezane z zdravjem, 22 odstotkov se jih je elektronsko naročalo za pregled pri zdravniku, od tega 18 odstotkov za pregled pri zdravniku v bolnišnici in 17 odstotkov pri izbranem osebnem zdravniku, 17 odstotkov pa jih je dostopalo do lastne zdravstvene dokumentacije.
Statistični urad navaja tudi podatke o prejemnikih pokojnin iz obveznega zavarovanja, pri čemer se naslanja na podatke Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz). Najnovejše podatke, ki so za avgust, pa je Zpiz objavil na svoji spletni strani. V skladu z njimi je bilo prejemnikov pokojnin iz obveznega zavarovanja, med katere sodijo starostne, invalidske, družinske in vdovske, tedaj 654.459. Prejemnikov starostne pokojnine je bilo 496.668.
Povprečna neto starostna pokojnina je avgusta po podatkih, objavljenih na spletni strani Zpiza, znašala 909 evrov.
