Državna proslava: ste slišali, kako je predsednica nagovorila Prekmurce?

Na predvečer dneva reformacije, ki ga zaznamujemo 31. oktobra, je v gledališki in koncertni dvorani Lendava potekala državna proslava, na kateri je bila posebna pozornost namenjena 300-letnici rojstva Štefana Küzmiča, ki je Novo zavezo prevedel v prekmurščino. Osrednja govornica, predsednica Nataša Pirc Musar, je med drugim poudarila, da za razvoj kritičnega mišljenja potrebujemo poglobljeno branje. Ob tem pa pozdravila dejstvo, da praznik letos zaznamujemo v krajih, kjer sobivajo trije jeziki.

"Fejst vesejla san, da téj svéjtek – dén reformacije – gnes praznüvlem z vami," je v prekmurščini uvodoma dejala Pirc Musarjeva in navdušila zbrane v dvorani, ki so ji ob tem glasno zaploskali.

Izpostavila je tudi častno gostovanje Slovenije na nedavnem knjižnem sejmu v Frankfurtu, na katerem je naša država po njenem mnenju dostojno in dostojanstveno predstavila svoje literarne ustvarjalce. Ob tem je poudarila, da nas digitalna doba vodi v površno in razpršeno branje, zato je tik pred frankfurtskim sejmom nastal Ljubljanski manifest o branju na višji ravni, ki poudarja, da je to naše najmočnejše orodje za razvoj analitičnega in kritičnega mišljenja.

Dan reformacije, ki je tudi dela prost dan, kot državni praznik v Sloveniji obeležujemo od leta 1992. Z njim se spominjamo obdobja, ko smo dobili prve tiskane knjige in z njimi tudi slovenski knjižni jezik. Prvo knjigo v slovenskem jeziku, Katekizem, je napisal Primož Trubar.

"Znanje ne zagotavlja etičnosti"

Po njenih besedah je tudi Evropska unija začela razmišljati o vplivu tehnologij, razmislek pa je pomemben, je dejala, saj umetni inteligenci prepuščamo tudi odločanje. "Znanje namreč ne zagotavlja tudi etičnosti. Umetna inteligenca je toliko etična, kolikor so etični njeni razvijalci, kar je odvisno tudi od etičnih pravil, ki jim jih postavi družba. Znanje, na katerem temelji odločanje, pa je tako pri umetni inteligenci kot pri ljudeh odvisno od kakovosti virov, iz katerih se učijo," je še dodala Pirc Musarjeva.

Umetniški del slovesnosti sta oblikovala režiser Primož Ekart in scenarist Dušan Šarotar ter dramaturginja Ajda Rooss, v njem pa so med drugimi sodelovali Tjaša Železnik, Lina Akif, Vladimir Vlaškalić, Peter Pal, Drago Ivanuša, Žiga Golob, Ema Kobal, Niko Komac-Nikson, Lola Mlačnik, Laura Pal in Manca Trampuš. V koreografiji Rosane Hribar so nastopile Mateja Rebolj in študentke Akademije za ples.