N. V. | 7. 2. 2023, 19:06
(ZEMLJEVID) Ste vedeli, da je v Sloveniji 14 pragozdov?
Niso primerni za masovni turizem, zato jih obiskujte in raziskujte premišljeno in s skrbjo za njihovo obstoj.
Slovenija je dežela gozdov. Kar 60 odstotkov površin je poraslih z gozdom, zato se skoraj vsako naselje znajde na obronku gozda.
A morda niste vedeli, da je v Sloveniji 14 pragozdov in so naša najžlahtnejša zakladnica znanja in informacij o naravnih procesih, trdijo na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Pragozd je gozd oziroma gozdna združba, ohranjena v svojem naravnem stanju, nedotaknjena od človekovega vpliva.
Takšni gozdovi nas skozi dimenzijo časa učijo postopnosti, minljivosti in dojemanja sozvočja različnih in pestrih časovnih dimenzij ekosistema.
Skozi prostorsko dimenzijo nas učijo borbe za obstanek skozi prilagajanje, zadrževanje vsega za življenje pomembnega, skromno rabo tega in življenja v skupnosti biotske raznolikosti.
Biotska raznovrstnost
Zaščitni znak slovenskega gozdarstva je sonaravno gospodarjenje, ki v svetu uživa velik ugled. Biotsko raznovrstnost, njegov temelj, načrtno vzdržujemo v vseh gozdovih, najbolje je ohranjena v pragozdovih, poroča National Geographic.
Pri nas poznamo približno 24 tisoč vrst živih bitij, med njimi 3200 vrst višjih rastlin, 1200 vrst alg, 3000 vrst gliv in 15 tisoč vrst živali.
Sloveniji po številu vrst na kvadratni kilometer ozemlja med evropskimi državami ni para, po nekaterih kazalnikih biotske raznovrstnosti sodi med najbogatejše na svetu.
Slovenski pragozdovi
- pragozd Krokar
- pragozd Prelesnikova koliševka
- pragozd Pečka
- pragozd Strmec
- pragozd Kopa
- pragozd Rajhenavski Rog
- pragozd Bukov vrh
- pragozd Ždrocle
- pragozd Gorjanci - Trdinov vrh
- pragozd Ravna gora
- Krakovski pragozd
- pragozd Belinovec
- pragozd Donačka gora
- pragozd Šumik
Skupna površina vseh slovenskih pragozdov je 540 hektarjev, največja bisera pa sta pragozd Snežnik-Ždrocle in Krokar na Kočevskem, ki sta bila v juliju 2017 uvrščena med Unescovo naravno dediščino.
Obisk pragozda
Pragozdovi zahtevajo svoj mir, zato niso primerni za masovni turizem. Ker niso primerni za masovni turizem, jih obiskujte in raziskujte premišljeno in s skrbjo za njihovo obstoj.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
