Poslanstvo svetovnega dneva debelosti, ki ga zaznamujemo vsako leto 4. marca, je med drugim povečati ozaveščenost in spremeniti način obravnave debelosti v družbi.
V Sloveniji je danes kar 350.000 odraslih z debelostjo. Zaradi debelosti pa v Sloveniji prebivalci v povprečju izgubijo kar 3,2 leti zdravega življenja, so navedli na NIJZ.
Občuti breme debelosti
Vsako leto 4. marca obeležujemo svetovni dan debelosti, s katerim se opozarja na globalno epidemijo debelosti in njen vpliv na zdravje. Letos sta v luči tega dneva družba Novo Nordisk Slovenija v sodelovanju z Društvom za zdravje srca in ožilja Slovenije na Kongresnem trgu odprla izkustveno simulacijo "Občuti breme debelosti", ki jo mimoidoči lahko izkusijo vse do 8. marca.
Izkustvena simulacija javnost poziva k razbijanju globoko ukoreninjenih mitov in opominja, da debelost ni le vprašanje šibke volje ali estetike, temveč bolezen, ki zahteva razumevanje, strokovno podporo, predvsem pa družbeno empatijo.
Stigma lahko vodi v osamitev
Generalni direktor Novo Nordisk Slovenija, mag. Jurij Stariha, je dejal , da je potrebna odprava stigme ter da osebe s prekomerno maso in debelostjo za bolezen niso krive same. Izpostavil je, da je za iskanje dolgoročnih pozitivnih ukrepov potrebno sodelovanje odločevalcev, stroke in bolnikov. "Stigma ob tem ne pomaga, nasprotno. Dejansko, ko ljudje vidijo, da se jih obsoja, se zaprejo in se tudi bojijo iskati pomoč," je povedal Stariha.
V majhnem ograjenem prostoru, ki stoji na Kongresnem trgu, si lahko obiskovalci nadenejo enega od telovnikov z 12 kilogrami. Že ta masa namreč vpliva na gibljivost sklepov, je še pojasnil Stariha.
V Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije so izvedli poizvedovanje in anketiranje članov društva, ki je pokazalo, da je stigma velika, je povedal predsednik društva Matija Cevc. Anketa je pokazala tudi, da je med osebami s trebušno debelostjo 87 odstotkov žensk in 67 odstotkov anketiranih moških. Vzroke za tovrstno razliko med spoloma Cevc pripisuje menopavzi, ki vpliva tako na hormonsko kot psihološko raven. "Pamet v roke, pojdite do zdravnika, se pogovorite in to težavo zagrabite z vseh koncev," je svetoval Cevc.
Prehranski dodatki niso nujno učinkoviti
Na posvetu o sodobnem razumevanju in obravnavi debelosti je moderator Aleš Valič predstavil podatke raziskave društva za zdravje srca, po katerih se skoraj 60 odstotkov ljudi o svoji teži ni nikoli pogovorilo s svojim zdravnikom ali drugim zdravstvenim delavcem.
Cevc je pri tem izpostavil še dejstvo, da je 60 odstotkov vprašanih že skušalo shujšati, ampak ni nihče znižane teže ohranil dolgo. Pride do tako imenovanega "jojo fenomena", ko oseba shujša 10 kilogramov in se zredi za 12 kilogramov v relativno kratkem času, je pojasnil. Po njegovih besedah je imela velika večina anketiranih zadržke do jemanja zdravil, ki so dokazano učinkovita pri nižanju telesne teže, kupujejo pa prehranske dodatke, ki večinoma nimajo dokazanih pozitivnih učinkov.
Ovire pri hujšanju so večplastne
"Ko enkrat debelost razumemo kot neko kompleksno kronično bolezen, ki ima biološko ozadje, je vsem hitro jasno, da gibanje enostavno ni več vprašanje izključno samo šibke volje oziroma pomanjkanja volje. Takrat na gibanje začnemo gledati nekoliko drugače," je ob tem opozorila specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine in soustanoviteljica medicinskega centra SportMed+Rehab Neža Majdič.
Povedala je še, da so ovire pri hujšanju večplastne. Navedla je fizične ovire, kot so bolečine v sklepih, hitrejša zadihanost in slabša zmogljivost. Poudarila pa je tudi psihološki vidik, kamor sodijo strah pred ponovnim neuspehom, strah pred gibanjem in stigma v družbi.
Meni, da bi moral biti pristop do hujšanja večdisciplinaren in bi moral vključevati zdravnike, dietetike, kineziologe in psihologe. Pot bolnika z debelostjo bi se morala začeti z rednim presejanjem na primarni ravni, torej iskanjem oseb s povečanim tveganjem za debelost. Glede na pridružene bolezni bi bilo treba bolnika usmeriti na nadaljnjo obravnavo.
Cevc je dodal, da je začetek zagotovo primarna obravnava z vključitvijo v centre zdravja, ki jih ima večina zdravstvenih domov. Potrebna pa je tudi vseživljenjska rehabilitacija, kjer bi moral imeti ključno vlogo različna društva, ki bi prevzela bolnike. Tu pa je omejitev prav odločitev bolnika, da se temu pridruži, je še opozoril.
Skoraj polovica moških, tretjina žensk pretežkih
V Sloveniji se skoraj polovica moških in nekaj manj kot tretjina žensk sooča s prekomerno telesno maso, okoli petina moških in žensk pa z debelostjo, pa so pred svetovnim dnevom debelosti pojasnili na NIJZ. Rast prekomerne telesne mase in debelosti opažajo tudi pri otrocih in mladostnikih.
Glede na zadnje podatke iz leta 2024 se v Sloveniji več kot 45 odstotkov moških sooča s prekomerno telesno maso, več kot 21 odstotkov pa z debelostjo. Pri ženskah so podatki nekoliko "ugodnejši", vendar navkljub temu zaskrbljujoči, saj je v Sloveniji okoli 29 odstotkov žensk s prekomerno telesno maso, 17 odstotkov pa z debelostjo.
"Delež oseb z debelostjo sicer narašča s starostjo, prav tako je debelost pogostejša pri osebah z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Pri starejših je pogostejše tudi hkratno upadanje mišične mase, kar lahko vodi v pojav sarkopenične debelosti," je zapisal zdravnik specialist javnega zdravja Aljaž Brlek z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Alarm za otroke
Podobno kot pri odraslih tudi pri otrocih in mladostnikih v zadnjem obdobju beležijo rast razširjenosti prekomerne telesne mase in debelosti. V Sloveniji je bilo tako v letu 2025 okoli osem odstotkov fantov in šest odstotkov deklet z debelostjo. Skupaj s povišano telesno maso so deleži še višji, in sicer 25 odstotkov pri fantih in 22 odstotkov pri dekletih.
"Podatki so še posebej zaskrbljujoči zaradi hkratnega porasta deleža podkožnega maščevja, kar kaže na naraščanje števila otrok in mladostnikov z manj ugodno telesno sestavo z več maščobnega tkiva in manjšim deležem puste oziroma mišične mase. Posledično se povečuje delež otrok in mladostnikov, ki imajo sicer na videz zdravo telesno maso, vendar se v resnici soočajo z manjšim deležem mišične mase," je pojasnil Brlek.
Debelost in sladkorna bolezen
Debelost je kronična bolezen, hkrati pa pomemben dejavnik tveganja za druge kronične nenalezljive bolezni. Projekcije kažejo, da bo skoraj 60 odstotkov novih primerov sladkorne bolezni posledica prekomerne telesne mase in debelosti, prav tako pa tudi 18 odstotkov vseh primerov srčno-žilnih bolezni, 11 odstotkov primerov demence in osem odstotkov primerov raka.
Poglejte tudi:
