Špela Šimenc | 26. 12. 2022, 19:00
Ljudje so pri izbiranju tatujev vedno bolj kreativni in unikatni
Ko se je Matic Capuder odločil, da bo tetovator, se je zaprl v sobo in začel trenirati na pomarančah in svinjskih ušesih. Potem se ga je usmilil brat in se javil za poskusnega zajčka ...
Matic Capuder prihaja iz Kamnika, pred kratkim je v njegovem starem delu odprl salon za tetoviranje Mat Cap Tattoo in si s tem izpolnil dolgoletno željo. Sedaj je tam, kjer mora biti, pravi Kamničan, tudi očka trem majhnim otrokom. Je od nekdaj vedel, da bo tetovator? To ne, je pa od nekdaj vizualni tip.
ʺTudi v šoli sem raje risal, kot pisal,ʺ v smehu pove.
Njegova mama je ljubiteljska slikarka, riše portrete, brat je mojster 'airbrusha', tako da nekaj umetniške krvi ima Matic Capuder tudi že v genih. Srečava se v popolnoma prenovljenem salonu stare meščanske hiše, ki ga je obnavljal sogovornik sam ob pomoči prijateljev. Že prvi pogled sporoča, da imamo opravka s človekom, ki ima izjemen čut za lepo, za oblikovanje. Z Maticem Capudrom sva se tikala, zato pogovor v taki obliki tudi objavljamo.
Praviš, da nisi od nekdaj vedel, da boš tetovator. Kako se je izrisala tvoja pot?
Po osnovni šoli sem se vpisal na Srednjo medijsko in grafično šolo, smer Medijski tehnik. Takrat sem kmalu tudi že začel delati ob šoli in hitro spoznal, da to ni zame. Vseskozi sem visel na računalniku, brez vsakega stika z ljudmi. Potem sem šel delat v popolnoma drugo smer, v gradbeništvo. Delal sem v kovinopasarstvu, nazadnje sem bil steklar. Vmes sem tudi bil natakar. Star sem bil 20 let in si rekel, da je čas, da nekaj naredim iz sebe. Da se odločim, kaj bom počel v življenju.
ʺKo sem delal v strežbi, sem imel lonček za napitnino, v katerem sem zbiral za svoj prvi tatu. Nabralo se je dovolj, pa sem si kupil kar mašinice za izdelovanje tatujev (smeh).ʺ
Iz strežbe sem odnesel to, da rad delam z ljudmi. Gradbeništvo me je naučilo tega, da rad delam z rokami. Oblikovanje in risanje sta me spremljala že od začetka. Tisti lonček za napitnino pa mi je dal pogum za zagon, s prvimi kupljenimi mašinicami si zaradi slabe kakovosti nisem mogel preveč pomagati (smeh). Jih imam pa uokvirjene na steni salona.
Potem si se preprosto odločil, da boš risal tatuje. Kako je potekalo učenje, trening?
Potem sem se nekaj mesecev vsak dan po službi zaprl v sobo in študiral. Sem samouk, kakšne posebne šole za tetovatorje niti ni. Naročil sem si ogromno literature in pogledal vse možne filmčke. Hodil sem v mesnico po svinjska ušesa, treniral sem tudi na kožah in na sadju. Na pomaranči na primer je pravilo, da je – ko jo olupiš – povsem užitna in brez sledi barvila.
ʺKo je ves ta proces opazoval moj brat, se je nekega dne javil za poskusnega zajčka. Takrat je nastal moj prvi tatu.ʺ
Črka C na njegovi nogi, ki je tam še danes in še vedno presenetljivo lepa. Naslednjega sem naredil sam sebi, počasi pa so prihajale prošnje prijateljev. Najprej me je bilo strah tistega občutka, da nekaj delaš za zmeraj, hkrati pa je ravno ta občutek neverjetno dober. Po treh letih sem službo pustil in se povsem posvetil tetoviranju.
Prvi tatuji so nastajali pri tebi doma, v okolici Kamnika, a od nekdaj si želel v središče mesta …
Doma sem svojo sobo spremenil v prvi salon, sam sebe s posteljo pa preselil v eno majhno kamrico (smeh). Potem je bil na poti prvi sin, takrat sem bil star 24 let, z ženo sva si urejala stanovanje in moral sem iskati rešitev, kam preseliti salon. Po centru Kamnika sem sem in tja izobešal listke s sporočilom, da najamem prostor, pa ni bilo sreče.
Tako sem odprl salon nedaleč stran, v Šmarci, ga popolnoma prenovil in začel delo. Nekaj let kasneje se je pokazala priložnost za delo v središču Ljubljane, kjer smo s sodelavci odprli brivsko-tetovatorski salon. Ideja se mi je zdela dobra in sem se odločil poskusiti.
ʺA v Ljubljani se nikoli nisem dobro počutil, veliko raje sem v okolju, kjer se poznamo med seboj.ʺ
Ko sem se nekega dne (ravno dobro sem začel delati v salonu v Ljubljani) sprehajal po Kamniku, pa zagledam listek, da nekdo oddaja prostor, ki bi bil ravno pravšnji zame. Nisem okleval in maja, po rojstvu hčerke in očetovskem dopustu, sem začel z delom v Mat Cap Tattoo v Kamniku. Prvi tatu sem naredil 17. maja.
Od kod vse stranke prihajajo k tebi?
Iz prav vse Slovenije, nekaj tudi iz Hrvaške. Poleti sem imel zanimivo izkušnjo, ko je na 'tatu počitnice' prišel par iz Nemčije. 14 dni sta kampirala na Šobcu in se vsak drugi dan pripeljala v Kamnik na tetoviranje. Oba sta domov odšla z velikimi tatuji na rokah.
Kaj ti je pri tem delu najbolj všeč?
Rad delam stvari, katerim se je treba povsem posvetiti. Pri tetoviranju obožujem ta fokus, ko popolnoma 'padem notr' in svet okoli ne obstaja, popolnoma utihne, pri kakšnih težkih linijah tudi dihati preneham (smeh).
Kakšno je stanje v vašem poslu – imate dela dovolj ali je treba nagovarjati stranke?
Če si dober in veš, kaj delaš, je dela dovolj. Trenutno polnim termine za mesec maj. Vedno več ljudi se odloča za tatuje (tudi več njih) in vedno večje tatuje si želijo. V enem tednu jih naredim okoli deset, med temi sta dva ali trije večje velikosti.
Katere generacije se največ odločajo za tatuje?
Razpon je kar velik, največ pa tetoviram ljudi od 20 do 55 let. Omejitve ni. Imam gospoda, ki sem mu celo roko tetoviral pri 70 letih. Moja pokojna mama pa me je pri 90 prosila, ali bi ji narisal kakšno rožico, bršljan na primer (smeh). Pa nisem upal, ker se starejša koža počasi celi.
Kaj pa spodnja starostna omejitev?
V slovenskem zakonu je minimalna starost za tatu 15 let, a mislim, da nas večina želi do 18. leta vsaj pisno potrdilo staršev, da to odobravajo. Moji najmlajši stranki pa sta bili 14-letni dvojčici, ki sem jima narisal mini sidro. A v to ne bi šel, če me ne bi moj prijatelj, njun oče, res lepo prosil.
Sidro se sliši kar pogost motiv za tatu. Kakšne so največkrat želje strank? Je v ospredju vizualni vidik ali pomen, simbolika?
Ponavadi je tako, da ljudje, več kot imajo tatujev, z vsakim naslednjim manj razmišljajo o pomenu in simboliki. Nekaterim je to zelo pomembno, drugi pa želijo biti platno za umetniško delo, tetovažo dojemajo kot 'artwork'. Tudi tukaj so trendi.
ʺPred nekaj leti so vsi pari želeli tetovažo kronce, pa poročne prstane, tudi znak neskončnost.ʺ
Ves čas so priljubljene začetnice imen ali cela imena. Kot tudi levi, tigri in vrtnice. Moram pa reči, da so ljudje vedno bolj kreativni in unikatni. Želijo si na primer napisov v različnih jezikih iz različnih obdobij, za kakšnega slišim prvič. Zelo redke jezike je dobro preveriti. Se je že zgodilo, da je bil pomen besedila, ki mi ga je prinesla stranka, popolnoma drugačen od želenega. Še dobro, da smo prej preverili.
View this post on Instagram
Se ti je že zgodilo, da si stranko zavrnil?
Vedno skušamo najti skupno rešitev. Pri tetoviranju obstajajo neka geometrijska pravila, kam mora na primer gledati obraz in podobno. Tega se držim, vse to se pogovorim s stranko in običajno lepo sodelujemo. Pomembno je, da si zaupamo.
ʺZa prvi tatu pa nikoli ne tetoviram po obrazu ali vratu, tega 'pravila' se držim in takim željam ne ustrežem.ʺ
Tatu nekje na telesu ne definira življenja v tolikšni meri kot tatu na izpostavljenem mestu. Povsem drugače pa je, ko s tako željo pride do mene nekdo, ki ima na primer potetovirano že celo roko.
Tudi sam si velik ljubitelj tatujev. Kakšni motivi krasijo tebe in kaj pomenijo?
Jaz imam čez cele prsi narisano sveto srce, ki je posvečeno družini, pa imena od vseh otrok. No, najmlajša še pride na vrsto (smeh). Moj prvi tatu je bil zapis 'Memento mori'. Kot zavedanje o umrljivosti, takrat sem se prvič soočal z izgubo ljubljene osebe. Sam vedno najprej razmislim o pomenu, vprašam se, kaj želim, da mi tatu pomeni. Od tu dalje pa sledi raziskovanje motivov in iskanje pravega.
Za vas smo na našem Facebooku pripravili NAGRADNO VPRAŠANJE. Pogoji nagradne igre so znani, odgovor pa najdete v tem članku, ki ga pravkar prebirate.
Če si nekdo želi tatu, je dobro odločitev večkrat prespati?
Tatu je taka želja, ki mora obvezno dozoreti, absolutno jo moramo nekajkrat prespati. Dolge čakalne vrste imajo tudi dober namen, saj dajo človeku čas, da dobro razmisli o odločitvi. Če si nekaj želiš danes in če je želja prav tako goreča čez pol leta, ko prideš na vrsto, potem je to zagotovo to.
Kaj pa, če se ljubezen izpoje in tatu z imenom partnerja ni več aktualen?
Potem poskusimo rešiti, kar se rešiti da (smeh). Obstaja lasersko odstranjevanje tatujev, lahko pa tatu tudi prekrijemo s čim drugim. Želja po odstranjevanju tatujev ni tako malo. Ko se moja žena vrne s porodniške, bova skupaj delala v salonu in njeno delo bo prav lasersko odstranjevanje tatujev. Pa ne samo, da niso več aktualni, nekateri tatuji so stari, slabo narejeni ali pa zanje ljudje ne skrbijo dobro.
Kako je treba skrbeti za tatu?
Največji faktor se mi zdi sonce. Kdor se pretirano sonči, ima bolj uničen tatu. Zelo dobro je tudi, če tatu sem in tja namažemo s kremo, da ga malo navlažimo.
Kakšni so tvoji cilji za naprej?
Razvijati studio in sebe, svoje sposobnosti. Imam tudi idejo o 'walk-in' dnevih. Da prideš v salon in se potetoviraš, brez čakalnih vrst. To bi bilo namenjeno manjšim tatujem recimo enkrat na mesec.
Kaj te navdihuje?
Vsaka zadovoljna stranka, ki s ponosom nosi moj tatu. Z vsako tetovažo rastem tudi sam. Najboljše pa je, da pri tem delu neizmerno uživam. Tudi če imam slab dan, vsi negativni občutki izpuhtijo, ko primem v roke moje 'mašince'.
