To je prvi tovrsten primer, ki bi lahko vplival na izide podobnih odškodninskih tožb v prihodnje.
Kmet iz Moškanjcev v občini Gorišnica je iztožil državo zaradi škode, ki so mu jo spomladi 2023 povzročile poljske vrane na petih hektarjih njive, kjer je posejal koruzo. Ptujsko okrajno sodišče mu je prisodilo 6900 evrov odškodnine, sodba pa je že pravnomočna. Po besedah odvetnika Jožeta Korpiča bi lahko bila precedens za nadaljnjo sodno prakso.
Vrane pozobale kaleča semena
Po navedbah odvetnika Korpiča, ki je kmeta, ki ne želi biti imenovan, zastopal, je sodišče ugotovilo, da je odgovornost za škodo, ki jo povzročijo varovane živali, kot so tudi poljske vrane, objektivna in jo nosi država. "Sodišče je ugotovilo, da mora v tem primeru država prevzeti odgovornost. In to je lahko sodna praksa za vse prihodnje tovrstne primere," je povedal Korpič.
Poljske vrane so kmalu po setvi koruze v Moškanjcih pozobale kaleča semena, zaradi česar je bilo uničenih 90 odstotkov posevka.
Škodo je po Korpičevih besedah ocenil cenilec Zavoda za gozdove Maribor. Ta je v poročilu zapisal, da je bil dogodek za kmeta nepričakovan, zato ni mogel izvesti dodatnih zaščitnih ukrepov.
Mariborsko višje sodišče zavrnilo pritožbo
Ptujsko okrajno sodišče, kjer so primer obravnavali, je kmetu iz Moškanjcev prisodilo 6900 evrov odškodnine, na kar se je državno odvetništvo pritožilo, a je mariborsko višje sodišče pritožbo zavrnilo, je povedal Korpič.
Višje sodišče se je strinjalo z ugotovitvami okrajnega sodišča, da kmet ni mogel vedeti, ali se je kje na istem območju v zadnjih letih že zgodilo kaj podobnega. "Če je obstajala nevarnost povzročitve škode, bi ga moral upravljavec lovišča ali kdo drug na tistem območju obvestiti, da se to lahko zgodi, in mu predlagati način zaščite ter priskrbeti odganjala," je še poudaril.
Dodal je, da pa tudi odganjala verjetno ne bi pomagala, saj ima kmet posnetek in fotografijo vrane, ki sedi na ptičjem strašilu. "Vrane so se na vse mogoče že navadile in se več skoraj ničesar ne bojijo," je dodal Korpič.
Sodba lahko vplivala na podobne postopke v prihodnje
Obe sodišči sta presodili, da je določilo v pravilniku o znanosti prejšnjih škodnih dogodkov nejasno in ne določa, komu mora biti takšna informacija znana. Po besedah odvetnika bi moral zakonodajalec natančneje določiti, kako naj oškodovanec zaščiti premoženje in s katerimi ukrepi za posamezne živalske vrste posebej.
Zaradi narave primera bi sodba lahko vplivala na podobne odškodninske zahtevke v prihodnje, še meni Korpič, saj sodišče priznava objektivno odgovornost države za škodo, ki jo povzročijo varovane živali.
Državno odvetništvo sicer še vedno lahko vloži predlog za dopustitev revizije na Vrhovnem sodišču RS, je še povedal Korpič, a zaključil, da pa to ni zelo verjetno.
