A. B. | 2. 2. 2023, 07:33

Trg narodnih herojev v Ljubljani bo danes 'preplavilo' cvetje: veste, zakaj?

Žiga Živulović jr./BOBO

Veste, kater obletnico obeležujemo? Mineva sto let od rojstva osebe, ki si je prizadevala za samostojnost Slovenije.

Na današnji dan mineva sto let od rojstva enega ključnih politikov slovenske osamosvojitve Franceta Bučarja. Obletnico obeležujejo v različnih ustanovah. Slovenska matica danes pripravlja simpozij o Bučarjevem življenju in delu. Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič bo k Bučarjevemu kipu položila cvetje, v DZ so pripravili priložnostno razstavo.

Odkritje kipa Franceta Bučarja na Trgu narodnih herojev leta 2015

Odkritje kipa Franceta Bučarja na Trgu narodnih herojev leta 2015

Žiga Živulović jr./BOBO

Na današnjem simpoziju Slovenske matice v Ljubljani bodo Edvard Kovač, Boris A. Novak, Ali Žerdin in Niko Toš spregovorili o Bučarjevem življenju in javnem angažiranju. Aleš Gabrič, Jure Gašparič, Miro Cerar, Andrej Rahten in Spomenka Hribar bodo predstavili Bučarjevo politično delovanje v vodstvu Slovenske demokratične zveze in v državnem zboru, njegovo vlogo pri nastajanju slovenske ustave, obnovitvi panevropskega gibanja in odnosu do slovenske narodne sprave. Janez Kranjc, Rajko Pirnat, Tine Hribar in Igor Kovač pa bodo osvetlili Bučarjevo znanstveno delo, spregovorili bodo o njegovem delovanju na pravni fakulteti, prispevku k upravni znanosti, stališču do arbitražnega sporazuma in sistemski teoriji.

Bučar se je rodil na današnji dan leta 1923, umrl pa je oktobra 2015. Je eden od očetov slovenske ustave in med najvidnejšimi osebnostmi slovenske osamosvojitve.

V znameniti 57. številki Nove revije leta 1987 je objavil svoj prispevek za slovenski nacionalni program. Ob ustanovitvi Slovenske demokratične zveze leta 1989 je Bučar postal predsednik sveta te stranke. Leta 1990 je bil na prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji izvoljen v slovensko skupščino in bil nato izbran za njenega predsednika. Kot predsednik skupščine je tako 25. junija 1991 skladno z rezultati plebiscita formalno razglasil samostojnost države. Napisal je tudi več knjig s politično in ekonomsko-pravno vsebino.

Položili bodo cvetje 

Simpozij, ki ga je podprla tudi Mestna občina Ljubljana, pripravljajo pod častnim pokroviteljstvom predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič. Predsednica DZ bo sicer k Bučarjevemu doprsnemu kipu na Trgu narodnih herojev ob parlamentarni stavbi ob prisotnosti njegovih svojcev položila cvetje. V DZ pa bodo stoletnico rojstva obeležili tudi s priložnostno razstavo Bučarjevih del in krajšim foto-video spominom. Razstava bo na ogled do petka, so sporočili iz DZ.

Žiga Živulovič jr./Bobo

Že v sredo je pisatelj Igor Omerza v Ljubljani predstavil svojo knjigo z naslovom Velikani slovenske osamosvojitve in Udba - France Bučar - Tikveš. V njej se osredotoči predvsem na Bučarjevo zalezovanje s strani slovenske tajne politične policije, ki se je začelo leta 1975.

Predstavi, kako in kje so ga zalezovali tudi v tujini. Omenja tudi njegovo kodno ime Tikveš, pod katerim ga je tajna politična policija nadzorovala.

"Bučar je bil zaradi svojega delovanja trikrat na pragu zapora, prvič leta 1984, ko je pisal knjigo Resničnost in utvara, drugič, ko je sodeloval pri pisanju Nove revije, in tretjič, ko je imel januarja leta 1988 svoj nastop v Strasbourgu in ga je Jože Smole označil za narodnega izdajalca," je pojasnil. 

Bučarja se spominjajo tudi planinci in naravovarstveniki. Kot je ob stoletnici rojstva sporočil alpinist in častni član Planinske zveze Slovenije Franci Ekar, je Bučar nemalokrat opomnil tudi na nevarnosti množičnega turizma kot namere za njegovo industrializacijo v planinsko gorskem svetu. Po njegovih besedah je bil kondicijsko dovršen hribovec, navezan pa je bil tudi na gorsko smučanje, s katerim se je ukvarjal tudi še v visoki starosti.


Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol