Ni vse zlato, kar se sveti. In predvsem ni vse zdravo, kar se zdi zdravo. Sploh, če ne upoštevamo najbolj osnovnih navodil.
Tudi v Sloveniji vse bolj in bolj priljubljena fermentirana živila, kot sta kimči in kombuča, so v zadnjih letih postala sinonim za zdravo prehrano in skrb za črevesje. Vse več strokovnjakov poudarja pomen raznolikega črevesnega mikrobioma, ki ga podpirajo probiotična živila. Toda britanska fundacija za srce (British Heart Foundation, BHF) zdaj opozarja, da lahko prav nekateri od teh izdelkov – če jih uživamo nepremišljeno – dejansko prispevajo k povečanju tveganja za srčno-žilne bolezni.
Kimči, tradicionalna fermentirana zelenjavna jed, je bogat vir koristnih bakterij. Toda pogosto vsebuje tudi veliko soli. Prekomeren vnos soli lahko zviša krvni tlak, ta pa je eden ključnih dejavnikov tveganja za srčni infarkt in možgansko kap. Podobno velja za kislo zelje, ki je prav tako lahko zelo slano, zlasti če ga uživamo pogosto ali v večjih količinah. Poleg tega so nekatere trgovinske različice pasterizirane, kar pomeni, da vsebujejo manj živih kultur.
Kombuča se pogosto oglašuje kot bolj zdrava alternativa gaziranim pijačam. Vendar lahko nekatere blagovne znamke vsebujejo precejšnje količine dodanega sladkorja. Prekomeren vnos sladkorja prispeva k povečanju telesne mase in lahko dodatno obremeni srce, s tem pa poveča tveganje za razvoj bolezni srca in ožilja.
Podoben problem se pojavlja pri nekaterih sadnih ali aromatiziranih jogurtih. Čeprav vsebujejo probiotične kulture, beljakovine in kalcij, so lahko obogateni z večjimi količinami dodanega sladkorja. Strokovnjaki zato svetujejo, da raje izberemo navadni jogurt z živimi kulturami in mu sami dodamo sveže sadje.
Tudi smutiji se pogosto dojemajo kot zdrava izbira, saj vsebujejo vitamine in antioksidante. Toda mešanje sadja poruši njegovo strukturo in sprosti tako imenovane proste sladkorje, ki se v telesu obnašajo podobno kot dodani sladkorji. Fundacija svetuje zmernost – približno 150 mililitrov na dan – ter dodajanje oreščkov ali semen, ki pomagajo stabilizirati raven krvnega sladkorja.
Strokovnjaki poudarjajo, da ta živila sama po sebi niso škodljiva, če jih uživamo zmerno. Črevesju prijazna prehrana lahko pomembno vpliva na zmanjšanje vnetij, boljšo presnovo in zdravje srca. Toda ključno je branje deklaracij in zavedanje, koliko soli in sladkorja dejansko vsebujejo izdelki, ki jih postavljamo na mizo.
Če želimo podpreti črevesni mikrobiom brez dodatnih pasti, lahko posežemo tudi po polnovrednih žitih, fižolu, leči, bananah in čebuli. Ta živila vsebujejo prebiotike, posebno vrsto vlaknin, ki hranijo koristne bakterije v črevesju.
