Tudi ravnateljem je prekipelo: zahtevajo višje plače

Ravnatelji šol opozarjajo na plačna nesorazmerja in ne razumejo, zakaj so zdravniki in sodniki več vredni od njih. Od vlade pričakujejo, da jim do plačne reforme dodeli dodatek v višini 600 evrov bruto mesečno, kot je to storila za sodnike in tožilce. Hkrati zahtevajo, da jim vlada tudi finančno ovrednoti strokovne nazive, poročata Večer in Delo.

"Glede na izjemno naporno covidno obdobje, v katerem so šole delovale prav zaradi truda ravnateljev in pomočnikov ravnateljev ter učiteljev, ki so svoje delo opravili v razredih, bi si želeli, da vlada vsaj v majhni meri pokaže, da se zaveda pomena našega dela," je za časnik Večer dejal predsednik Zveze ravnateljev in pomočnikov ravnateljev Gregor Pečan. Dodelitev dodatka pa bi razumeli kot "znak dobre volje vlade".

Ob približno 1200 ravnateljih bi takšen dodatek na letni ravni pomenil okoli sedem milijonov evrov dodatnih stroškov, obenem pa bi po Pečanovi oceni to pripomoglo k temu, da bi ravnatelji lažje počakali na ureditev plačnega sistema.

Trenutno je izhodiščni plačni razred za ravnatelje v razponu od 47. do 52. plačnega razreda, zdaj pa predlagajo dvig za 36 odstotkov, kar bi pomenilo uvrstitev v razponu od 56. do 60. plačnega razreda. Hkrati mora priti do jasne opredelitve, ali so tudi ravnatelji funkcionarji, poroča Večer. Opozorili so, da je dvig minimalne plače, čeprav je bil potreben, zamajal celoten sistem, poroča Delo.

V zvezi so namreč v petek organizirali zbor, ki se ga je udeležilo približno 230 ravnateljev in njihovih pomočnikov. Na srečanje so povabili tudi predsednika vlade Roberta Goloba in ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik, a se je srečanja udeležil le bodoči minister za vzgojo in izobraževanje, trenutno še državni sekretar Darjo Felda. Ta je ravnateljem po poročanju Večera dejal, da ne ve, kaj naj bi jim obljubil.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol