Stanovanje ji popolnoma ustreza, jo pa skrbi negotovost ...
Predstavljajte si nehvaležno situacijo: prvič greste od doma v najem. V Ljubljani. Brezupna situacija na ljubljanskem nepremičninskem trgu je vsem dobro poznana – če naš proračun ni večji od tisoč evrov, bomo morali za tistih nekaj "dostopnih" stanovanj tekmovati s stotinami mladih ljudi, ki bi se z veseljem osamosvojili ali si ustvarili družino, a najprej potrebujejo vsaj približno zanesljivo gnezdo.
Slovenka, ki se je pred kratkim oglasila na forumu Reddit, je ravno v taki situaciji. In na žalost ne prihaja iz premožne družine, privošči si lahko najem za največ petsto ali šeststo evrov s stroški. Tako je primerno stanovanje za svoje prvo samostojno gnezdo iskala kar osem mesecev, ko je končno prek povezav prišla do ponudbe, ki se je na prvi pogled slišala sanjsko: garsonjera s super tlorisom in razporeditvijo za Bežigradom za le 500 evrov s stroški.
Morda vas zanima tudi:
- Zaradi oviranja gradnje luksuzne stanovanjske soseske v Ljubljani investitorji grozijo z odškodninskimi tožbami
- Ne boste verjeli, kdo vse bo lahko dobil novo stanovanje v Ljubljani
Toda seveda obstaja zanka. Situacijo je mladenka opisala takole:
"Včeraj sem si ogledala stanovanje, ki mi je zelo všeč in je cenovno ugodno (Bežigrad, garsonjera, super tloris in razporeditev, 500 evrov s stroški, vse fino in fajn, vključno z gospo, ki oddaja). Edina dilema: lastnica trenutno skrbi za svojo 90-letno mamo. Ko bo mama umrla, bo lastnica stanovanje potrebovala nazaj zase. V pogodbi bi bil predviden 2-mesečni odpovedni rok z njene strani.
Stanovanje bi bilo zame super, ampak me skrbi negotovost, ker ne vem, ali bi tam lahko živela leto dni, več, ali pa bi se morala nenadoma seliti po treh mesecih. O zdravstvenem stanju njene mame nisem vprašala, niti ne vem, kako bi, da ne izpade grdo. Sem pa razmišljala, da verjetno stanovanja vseeno ne bi oddajala, če bi bilo z mamo trenutno slabo? Kako bi se vi odločili v takšni situaciji? Bi šli v to ali raje iskali kaj bolj stabilnega?"
Selitve so naporne, niso pa konec sveta?
V Ljubljani očitno velja, da so tudi tvegane možnosti boljše kot nič. Sploh če je ugodno. "Če bi drugje dala za tako stanovanje več kot sto evrov več, vzemi ne glede na tveganje," je zapisal eden od uporabnikov. Drugi so poudarjali, da dvomesečni odpovedni rok sicer ni idealen, a v trenutnih razmerah ni nič nenavadnega. In da niti dolgoročna pogodba ni zagotovilo, da bo šlo vse gladko.
"Nikoli ne veš, koliko časa boš kje. Jaz sem se kar preselila po Ljubljani in sem tudi že dobila klic tik po podpisu podaljšanja pogodbe za eno leto, da naj spakiram v roku enega meseca, ker pač ups, situacija se nam je spremenila. Tako da pretirano premišljevanje v trenutni najemniški situaciji res ni dobra strategija. Selitve so naporne, niso pa konec sveta, če imaš preveč šare, je vsakič malo več stran vržeš in je vse v redu," je svojo izkušnjo delilo neko dekle.
Še nekdo je dodal: "Jaz sem se selil vsaj petkrat v študentskih letih. Trik je, da nimaš preveč knjig in vsega ostalega, tako da ti ni treba premikati vsega od ene lokacije do druge. Če imaš seveda možnost in privilegij, da imaš nekje primarni dom z vso sentimentalno kramo. Vzemi to kot neko lekcijo in ne nujno nevšečnost. Če se namreč večkrat seliš, malo drugače gledaš na to, kaj potrebuješ in kaj ne, kar koristi za vse življenje."
Našel pa se je celo nekdo v zelo podobni situaciji. "Sem na istem. Gospod je 94 ali 95. Oddaja sin. So rekli, da bodo prodali, ko umre. Jaz sem že več kot eno leto tu."
A niso manjkali niti bolj previdni glasovi. Nekateri so mladenko spodbujali, naj lastnici zastavi dodatna vprašanja in skuša izpogajati daljši odpovedni rok. A hkrati so priznali, da si najemniki v trenutnih razmerah pogosto ne morejo privoščiti pogajanj – ker se za isto stanovanje že naslednji dan postavi deset novih interesentov ...
