Z notranjega ministrstva so sporočili, da predlaganega besedila ne morejo podpreti.
Notranje ministrstvo je danes sporočilo, da predloga evropske uredbe za boj proti spolnim zlorabam otrok v trenutni obliki ne podpira. Predlog, o katerem bo Svet EU glasoval 14. oktobra, predvideva nadzor nad praktično vso spletno komunikacijo v EU. Številni Evropejci, države članice in institucije EU opozarjajo na pretiran poseg v zasebnost.
Za spoštovanje temeljnih človekovih pravic
Ministrstvo za notranje zadeve je v luči pogajanj o evropski uredbi za boj proti spolnim zlorabam otrok danes sporočilo, da se zavzema za pravo ravnovesje med zaščito otrok in posegom v temeljne pravice, predloga uredbe v trenutni obliki pa ne more podpreti.
Dodali so, da Slovenija boj proti spolnemu izkoriščanju in zlorabam otrok vidi kot prioriteto, vendar se hkrati zavzema za spoštovanje temeljnih človekovih pravic, vključno s pravico do zasebnosti in varstva osebnih podatkov.
Ministri članic EU za pravosodje in notranje zadeve bodo o stališčih glede predloga predvidoma glasovali na zasedanju 14. oktobra.
Pogajanja še niso končana
Na MNZ navajajo, da si dansko predsedstvo Sveta EU pred glasovanjem "prizadeva pripraviti kompromisno besedilo, ki bi bilo lahko sprejemljivo za večino držav članic" in prejelo zadostno podporo. Pogajanja pa "še niso končana in soglasja držav članic za pogajanja o predlogu uredbe z Evropskim parlamentom še ni".
Predlog evropske uredbe za preprečevanje spolne zlorabe otrok in boj proti njej (CSAR) je pogovorno znan tudi kot "nadzor klepeta" oz. "chat control".
Evropska komisija je svoj predlog predstavila leta 2022, da bi nadomestila sedanje razdrobljene predpise z usklajenim enotnim sistemom.
Stališče Sveta EU ostaja razdeljeno
Evropski parlament je nato leta 2023 podprl več sprememb, ki bi odpravile najbolj daljnosežne dele predloga komisije, kot je vsesplošno pregledovanje sporočil, ter zaščitile šifriranje komunikacij od začetka do konca (end-to-end).
Parlament je dal prednost bolj ciljnim, na dejanskih tveganjih temelječim ukrepom za odkrivanje zlorab in vztraja pri močni zaščiti zasebnosti.
Stališče Sveta EU pa je bolj zapleteno in za zdaj ostaja razdeljeno. Večina držav članic po poročanju portala Euronews podpira splošno pregledovanje sporočil, več jih ostaja neodločenih, spet druge pa so sporočile, da ne predloga uredbe v sedanji obliki ne morejo podpreti.
Slovenija: gre za nesorazmeren ukrep
Tudi če bo Svetu EU na glasovanju 14. oktobra s kvalificirano večino uspelo sprejeti stališče, se bo moral nato pogajati s parlamentom. Uredba lahko stopi v veljavo šele, ko bosta tako Svet EU kot Evropski parlament potrdila identično besedilo.
Stališče Slovenije v tem primeru je, da gre za nesorazmeren ukrep in poseg v zasebnost komunikacije, na kar opozarja tudi pravna služba Sveta EU, je prejšnji teden v pogovoru za STA dejala ministrica za digitalno preobrazbo Ksenija Klampfer.
Do predloga uredbe so bili v zadnjih tednih kritični tudi slovenski evroposlanci Matjaž Nemec (S&D/SD), Irena Joveva (Renew/Svoboda) in Vladimir Prebilič (Zeleni). Odločno proti je tudi koalicijska Levica, v uradu informacijske pooblaščenke pa so v začetku septembra sporočili, da t. i. chat control "ne sme postati izgovor za množični nadzor nad komunikacijami".
