Slovenija že kmalu z zakonom o zaščiti žvižgačev. Kdo mu nasprotuje?

Potem ko je predlog zakona o zaščiti prijaviteljev že novembra lani prestal prvo obravnavo v DZ, je v drugem branju dobil še zeleno luč matičnega odbora za pravosodje. Zakon uvaja zaščito žvižgačev tako v javnem kot v zasebnem sektorju, zaradi česar mu nasprotujejo v SDS, medtem ko ga v koalicijskih poslanskih skupinah podpirajo.

Igor Šoltes: pri boju proti korupciji so žvižgači zelo pomembni

"Vsaka država mora imeti svoj imunski sistem, ki omogoča, da se odzove na nepravilnosti," je v predstavitvi predloga dejal državni sekretar na pravosodnem ministrstvu Igor Šoltes. Pomemben del tega imunskega sistema po njegovih besedah predstavljajo žvižgači, saj razkritja nepravilnosti prispevajo k bolj učinkovitemu boju proti korupciji, boljši kakovosti storitev, zaščiti finančnih predpisov in zagotavljanju transparentnosti.

Po njegovih besedah zato "ne samo, da potrebujemo žvižgače, ampak jih je treba tudi ustrezno zaščititi". Če se ta pravni okvir ne oblikuje na ustrezen način, je namreč tudi pripravljenost tistih, ki opazijo določene nepravilnosti, lahko veliko bolj omejena, je dodal.

Kako bodo prijavitelji zaščiteni?

Predlog zakona o zaščiti prijaviteljev tako določa obveznost vzpostavitve notranjih in zunanjih prijavnih poti za zavezance v javnem in zasebnem interesu ter načine notranjih in zunanjih prijav. Urejena pa je tudi možnost javnega razkritja kršitev.

Drugi del predloga je usmerjen v zaščito prijaviteljev, in sicer določa prepoved povračilnih ukrepov, ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem ter določa, da bodo prijavitelji deležni zaščite pred razkritjem identitete. Zakon med zaščitnimi ukrepi ureja sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov, brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti in tudi psihosocialno podporo, je še navedel državni sekretar.

V poslanski skupini sicer podpirajo implementacijo evropske direktive, ne podpirajo pa načina njene implementacije, saj je njihovem mnenju zastavljen preširoko. Predlog se namreč nanaša na kršitev vseh predpisov, ki veljajo v Sloveniji, po besedah poslanca Andreja Hoivika se določbe pravzaprav nanašajo na karkoli.

Čemu nasprotujejo v SDS?

Poslance SDS moti, da bi določbe veljale tudi za zasebni sektor in bi prinesle dodatne obveznosti širšemu krogu zavezancev iz gospodarstva. Hoivik zato meni, da bi morali evropsko direktivo v pravni red prenesti v prvi fazi v javni sektor, po nekaj letih pa bi ocenili, ali bi podobne pogoje morda uvedli tudi v zasebnem. V skladu s tem so v SDS predlagali dopolnilo, s katerim bi se zakon uporabljal za prijavo kršitev le določenih predpisov.

To dopolnilo je večina članov odbora zavrnila, saj v koaliciji podpirajo predlog, kot so ga zastavili na ministrstvu. 

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord