V Sloveniji je 34 Krofov, 21 Mišk in deset Šem: uganete, kaj imamo v mislih?

Za pust so značilni maske, kostumi in šeme. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je Slovenija v prvih enajstih mesecih lani uvozila za skoraj 12 milijonov evrov prazničnih, karnevalskih in drugih podobnih izdelkov. Največ teh je prišlo iz Italije in Kitajske, ki sta skupaj predstavljali kar petino celotne vrednosti uvoza.

Med zanimivejšimi podatki Sursa pred letošnjim pustom je tudi ta, da sta s tem najzabavnejšim praznikom v Sloveniji povezana tudi dva priimka - kar 352 ljudi se je pisalo Pust, deset pa Šema. Med prebivalci Slovenije je bilo sicer lani tudi 316 Kurentov, pri čemer je zanimivo, da jih je bilo največ s tem priimkom v osrednjeslovenski statistični regiji, v podravski, ki velja za njihovo domovino, pa le 12.

Kurenti so sicer eden najbolj prepoznavnih pustnih likov v Sloveniji. Na sebi imajo ovčjo kožo, okrog pasu pa privezane zvonce. Prvih smo v Slovenijo med januarjem in novembrom lani uvozili 66 kilogramov, od tega dobro polovico iz Avstrije, drugih pa za skoraj 89.000 evrov, od tega za četrtino skupne vrednosti iz Nemčije.

Po ljudskem izročilu so v kurente lahko našemljeni le neporočeni fantje. Teh, starih med 15 in 34 let, je bilo lani 206.148, kar predstavlja 23 odstotkov vseh moških, starejših od 15 let.

Pust povezan s kulinariko 

Pust pa je povezan tudi s tradicionalno kulinariko, pri čemer so najbolj znane pustne sladice krofi, flancati in miške. Med priimki prebivalcev Slovenije sta tudi dva, ki sta povezana s pustnimi dobrotami. Lani je bilo namreč v državi 34 Krofov in 21 Mišk. 

Glavne sestavine omenjenih dobrot so moka, jajca, olje in sladkor. Slovenci po podatkih Sursa iz leta 2021 v povprečju porabimo 117 kilogramov žit, moka pa se je decembra lani v primerjavi z istim mesecem leto prej podražila skoraj za četrtino (23 odstotkov).

Povprečna letna poraba jajc, s katerimi je Slovenija skoraj povsem samooskrbna, je leta 2021 znašala 180 jajc, v enajstih mesecih lani pa smo jih uvozili za okoli 103.000 evrov, medtem ko je bil izvoz vrednostno zelo majhen. Povprečna cena desetih jajc je lani znašala 2,09 evra.

Sladkor se je konec lanskega leta v primerjavi z letom prej podražil za skoraj 59 odstotkov, povprečna cena za kilogram pa je lani znašala 1,19 evra.

Točno evro pa je bila lanska povprečna cena mleka, ki smo ga iz Slovenije izvozili 321.000 ton v vrednosti 125,5 milijona evrov, uvozili pa skoraj 38.000 ton v vrednosti 16,7 milijona evrov.

Občutno se je lani podražilo tudi olje, katerega povprečna cena je znašala 2,6 evra. Jedilno olje z izjemo oljčnega je bilo za skoraj 44 odstotkov dražje, v državo pa smo uvozili za 157,2 milijona evrov masti, olj in voskov, največ iz Madžarske, izvozili pa za 87,4 milijona evrov, največ v Avstrijo.

Naveličani zime pust sicer povezujemo s prihodom pomladi, a njegovo ime razkriva povsem drug pomen, in sicer pustiti meso. Tega se Slovenci bolj slabo držimo, saj je povprečen prebivalec Slovenije v letu 2021 pojedel 89 kilogramov mesa.

Po podatkih Sursa je bila istega leta stopnja samooskrbe z mesom v naši državi 85-odstotna. Za kilogram govejega mesa smo lani v povprečju odšteli 9,59 evra, za kilogram svinjskega 5,44 evra, za kilogram piščančjega pa 8,62 evra. Decembra lani je bilo meso za 19 odstotkov dražje kot leto prej.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord