N. V. | 15. 4. 2023, 12:49
V Triglavskem ledeniku našli sledi černobilske katastrofe
V plasti ledu so odkrili radioaktivne elemente, ki so posledica nesreče v jedrski elektrarni Černobil aprila 1986.
Raziskovalci so ob svetovnem dnevu voda na Geografskem inštitutu Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU predstavili tudi rezultate lanskih obsežnih preiskav, ko so se prvič dokopali do podatka o starosti Triglavskega ledenika.
Z meritvami so ugotovili, da je prvi meter ledu star približno 70 let, na najgloblji vrtini – prišli so do globine 4,5 metra – pa led najbrž izvira iz sredine tako imenovane male ledene dobe, to je hladnejše obdobje med sredino 15. in koncem 19. stoletja. Star je torej okoli 300 let.
V proučevanih vzorcih iz prvega metra ledu so raziskovalci GIAM ZRC SAZU odkrili tudi radioaktivne elemente izpred 70 let, ki so posledica jedrskih poskusov v Tihem oceanu, prav tako pa so naleteli na nekoliko mlajšo, tako imenovano černobilsko plast ledu iz časa katastrofe v jedrski elektrarni Černobil aprila 1986.
Triglavski ledenik izginja
Pred našimi očmi zelo hitro izginjata oba slovenska ledenika, Triglavski in tisti pod Skuto nad Jezerskim. Oba sploh nista več prava ledenika, saj se ne premikata in nimata ledeniških razpok, ampak sta samo še žalostna preostanka.
Triglavski je še konec 19. stoletja meril zavidljivih 40 hektarov, ob začetku znanstvenega proučevanja leta 1946 pa nekaj več kot 14, a zdaj je le še okrog pol hektara velika zaplata, torej 80-krat manjši kot pred 200 leti. Triglavski ledenik je danes manjši od nogometnega igrišča.
Lanske meritve površine, debeline in prostornine Triglavskega ledenika so pokazale, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti močno stanjšal in zmanjšal. Njegova prostornina se je od leta 2013, ko so jo nazadnje natančno izmerili, skoraj trikrat zmanjšala in je le še 2500 kubičnih metrov.
"K tako izrazitemu pomanjšanju je pripomogla neugodna kombinacija snežnih in temperaturnih razmer. Ledenik oziroma njegov ostanek obstaja samo še zato, ker imamo občasno nadpovprečno snežno sezono in vsaj takrat obilica snega prepreči hitro taljenje," je za Slovenske novice pojasnil Miha Pavšek, dolgoletni vodja proučevanja naših dveh ledenikov.
O nekdanji velikosti ledenika pričajo zgodbe, kako so se po njem Slovenci smučali sredi poletja, pogosto kar v kratkih hlačah in celo kopalkah. Predvsem mojstranški smučarji so bili redni poletni obiskovalci ledenika.
