Človeštvo je pretekli konec tedna stopilo na zelo spolzka tla, posledice dogajanja na Bližnjem vzhodu pa bi lahko vsi čutili še dolgo.
Dobave energentov v Evropsko unijo zaradi spopadov na Bližnjem vzhodu za zdaj niso ogrožene, je danes povedala tiskovna predstavnica Evropske komisije Anna-Kaisa Itkonen. Članice so sicer pozvali, naj jim do konca dneva posredujejo tudi svoje analize o vplivu konflikta na dobave energentov, je dodala. "Naša analiza kaže, da ni neposredne skrbi glede varnosti dobav energentov EU," je glede vpliva konflikta na Bližnjem vzhodu na dobave energentov v unijo povedala Itkonen.
Dodala je, da so članice pozvali, naj jim danes do konca dneva posredujejo še svoje ocene glede tega, v prihodnjih 48 urah pa bodo sklicali srečanje strokovne skupine, namenjene usklajevanju držav članic in komisije glede dobav nafte. Prav tako so pripravljeni sklicati srečanje skupine za usklajevanje glede dobav plina, če bo treba, je pojasnila tiskovna predstavnica komisije.
Po njenih navedbah so sicer podzemne zmogljivosti za shranjevanje plina v članicah EU okoli 30-odstotno zapolnjene, tako da za zdaj ne načrtujejo nobenih izrednih ukrepov, saj plina ne primanjkuje.
Na Bližnjem vzhodu se po sobotnem ameriško-izraelskem napadu na Iran, ki je odgovoril s povračilnimi napadi na Izrael in več držav v Perzijskem zalivu, nadaljujejo spopadi. To pa vse več težav povzroča tudi v gospodarstvu, saj je promet čez pomembno Hormuško ožino, ki Perzijski zaliv povezuje z odprtim morjem, praktično onemogočen. Skoznjo potuje okoli 20 odstotkov svetovne nafte in utekočinjenega zemeljskega plina.
Cene nafte so danes poskočile za več kot šest odstotkov in bi lahko še narasle. Naftne trgovce skrbijo motnje v dobavi, pa tudi to, da bodo napadi zavrli okrevanje svetovnega gospodarstva in znova sprožili inflacijo. Cene zemeljskega plina v Evropi so se danes ob začetku borznega trgovanja prav tako zvišale, in sicer za več kot 20 odstotkov.
O posledicah vojne na Bližnjem vzhodu za EU na področju energetike sicer danes v Bruslju na posebni seji, posvečeni varnostnim vprašanjem, razpravljajo tudi člani Evropske komisije s predsednico Ursulo von der Leyen na čelu. Kot je von der Leyen povedala dopoldne, mora biti EU pripravljena na vpliv zadnjega dogajanja na različna področja. Poleg energetike je naštela še varnost, transport in migracije.
