Vse, kar ste si želeli vedeti o ljubljanskih avtobusih, pa morda niste imeli priložnosti vprašati ...
Kako pogosto lahko nekomu brez dlake na jeziku zastavite vprašanje o njegovem delu: razmerah, najbolj nadležnih plateh poklica, sodelavcih, plači ... in vam bo odgovoril iskreno? Ljudje svoje službe radi predstavljajo boljše, kot so ali pa zamolčijo neprijetne anekdote, vendar pa ta želja, da bi druge prepričali, da se imamo na delovnem mestu res odlično, ponavadi izgine, če je posredi anonimnost.
Tako je na spletnem forumu Reddit anonimni ljubljanski voznik mestnega avtobusa odprl razpravo in uporabnikom ponudil možnost, da mu zastavijo vprašanja o njegovem delu. Razprava se je hitro razširila in zajela širok spekter tem – od zahtevnosti posameznih linij in tehničnih vidikov vožnje do vprašanj varnosti, nočnih linij, plačila vozovnic in delovnih pogojev. Njegovi odgovori ponujajo neposreden, necenzuriran vpogled v vsakdan poklica, ki je javnosti pogosto znan le z vidika potnika.
Najzahtevnejša linija
Na vprašanje, katera linija je po njegovih izkušnjah najzahtevnejša, je izpostavil linijo 2. Razlogi so predvsem v konfiguraciji trase, ki vključuje veliko zavijanja, ter v strukturi potnikov, saj na tej liniji pogosto potujejo starejši. To zahteva počasnejšo in previdnejšo vožnjo. Ob vikendih je delo dodatno obremenjeno zaradi večjega števila vprašanj potnikov, kar vpliva na tempo vožnje.
"Pomaknite se proti izstopnim vratom ..."
Voznik je pojasnil tudi pogosto prošnjo, naj se potniki pomaknejo proti zadnjemu delu avtobusa. Pri določenih vozilih je zapiranje vrat avtomatsko in deluje le, če potniki ne zastajajo pri vhodu. Pri drugih avtobusih je zapiranje ročno, kar lahko ob neustrezni razporeditvi potnikov oteži ali upočasni postopek. Namen opozoril je torej predvsem nemoteno delovanje vozila.
Nočne linije in vprašanje varnosti
Vprašanje nočnih linij je sprožilo obsežnejšo razpravo, saj številni potniki menijo, da je za prestolnico nedopustno, da avtobusi ne vozijo ponoči. Voznik je pojasnil, da so morebitne nočne vožnje predvidene le ob izjemah, kot so prazniki, sicer pa so ukinjene predvsem zaradi varnostnih razlogov. Po njegovih izkušnjah so nočne vožnje pogosto povezane z neprimernim vedenjem potnikov pod vplivom alkohola ali drugih substanc.
Dodatne kontrole po njegovem mnenju ne bi nujno rešile težav, saj bi zahtevale več zaposlenih in varnostnikov, ob tem pa ne bi preprečile ponavljanja incidentov. Poudaril je tudi, da so ob večjih dogodkih organizirani posebni prevozi, ter da zgodnji jutranji avtobusi že zdaj omogočajo prihod na delo tistim, ki delajo ponoči.
Plačevanje vozovnic in nadzor
Na vprašanje o plačevanju prek aplikacije Urbana je pojasnil, da ima voznik na zaslonu vpogled v vse validacije, zato dodatno kazanje telefona ni potrebno. Sistem omogoča tudi obveščanje kontrolorjev o sumih neplačane vožnje, na podlagi česar se izvajajo ciljno usmerjene kontrole na posameznih linijah.
Razlike v načinu vožnje
Razlike v občutku vožnje med posameznimi vozniki po njegovem mnenju niso povezane zgolj s slogom vožnje, temveč tudi s tehničnim stanjem avtobusov. Nekatera vozila imajo težave z menjalniki ali zaviralnimi sistemi, kar vpliva na sunkovitost zaviranja. Voznik poudarja, da si sam prizadeva za čim bolj tekočo vožnjo, vendar vselej ni mogoče nadzorovati vseh tehničnih dejavnikov.
Nepričakovane in zahtevne situacije
Med zahtevnejšimi izkušnjami je izpostavil primer, ko so se mu zablokirala vrata v voznikovi kabini, zaradi česar ni mogel zapustiti avtobusa do prihoda serviserja. V tem času je moral obravnavati tudi potnika na invalidskem vozičku, kar je situacijo dodatno zapletlo. Povedal je, da mu je bilo grozno nerodno in da je videl, kako ga potniki opravljajo. Kljub pojasnilom in opravičilu je dogodek zaznamovala neprijetna napetost, kar kaže na kompleksnost nepredvidljivih situacij v javnem prometu.
Uvajanje v poklic, delovni ritem in plača
Povedal je, da ta poklic opravlja kakšno leto in čeprav se sprva ni videl kot voznik avtobusa, mu je zdaj žal, da se za to ni odločil že prej. Izpit za voznika mu je bil financiran prek interne akademije. Delovni ritem vključuje več krajših pavz na končnih postajah, običajno med pet in deset minut, ter eno daljšo pavzo v trajanju približno 20 do 35 minut. S plačo je, glede na pretekle zaposlitve z minimalnim ali le malo višjim dohodkom, zadovoljen.
Razprava razkriva, da delo voznika mestnega avtobusa ni omejeno zgolj na upravljanje vozila, temveč vključuje usklajevanje s potniki, obvladovanje tehničnih omejitev in soočanje z varnostnimi vprašanji. Voznik se pogosto znajde v vlogi posrednika med sistemom javnega prevoza in realnimi razmerami na terenu.
Takšni vpogledi tako prispevajo k boljšemu razumevanju delovanja javnega prometa in poudarjajo, da je izkušnja vožnje rezultat številnih dejavnikov, ki velikokrat niso odvisni od osebe, ki upravlja vozilo.
