Delo na prostem v poletni vročini zelo nevarno za zdravje (preverite, kako se izogniti škodljivim posledicam)

Klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je začel kampanjo ozaveščanja delodajalcev in delavcev o pomenu zaščite pred UV-sevanjem in visokimi temperaturami pri delu na prostem. Med drugim so opozorili na pomen varovalne opreme pri delu na soncu in na druge prilagoditve delovnih mest.

Dolgotrajna izpostavljenost soncu je eden od najpomembnejših dejavnikov za razvoj kožnega raka, za to boleznijo vsako leto zboli več kot 3000 ljudi, od tega za najnevarnejšo obliko melanomom več kot 600, so v sporočilu za javnost opozorili v UKC.

Kako doseči krajšo izpostavljenost soncu?

Tveganje za zdravje pri delu na prostem predstavljajo tudi visoke temperature. Z ustrezno prilagoditvijo delovnih mest in uvedbo drugih zaščitnih ukrepov lahko preprečimo ali vsaj omejimo tako negativne vplive sončnega sevanja kot tudi vročine na zdravje delavcev.

V delovnem okolju so najpomembnejši ukrepi, s katerimi skrajšamo čas izpostavljenosti soncu med 10. in 17. uro, zlasti pa v štirih opoldanskih urah. Sem sodijo zgodnejši začetek dela, deljen delavnik, opravljanje težjih del zgodaj zjutraj ter kombinacija dela na prostem in v zaprtih prostorih oziroma v senci.

Pomembna je ustrezna delovna obleka

Zelo učinkovit ukrep je po navedbah UKC oprema delovišča in delovnih strojev s premičnimi ali fiksnimi senčniki ali zastori. Delavcem je treba omogočiti, da imajo v naravni ali umetni senci pogostejše krajše odmore in daljši odmor za malico ter vselej na voljo osvežilne brezalkoholne pijače, najbolje vodo.

Poleg tega je pri delu na prostem potrebna tudi ustrezna obleka, ki vključuje majice ali srajce z dolgimi rokavi in dolge hlače. Oblačila naj bodo ohlapna in lahka, da omogočajo zračenje telesa, vendar hkrati dovolj gosto tkana, da ne prepuščajo UV-sevanja. Z izobraževanjem, opozarjanjem in nadzorom je treba zagotavljati, da delavci upoštevajo ta priporočila.

Sonce lahko poškoduje naše oči

Med varovalno opremo pri delu na soncu sodijo še pokrivala z dodatkom za zaščito uhljev, vratu, zatilja in ramen ter sončna očala z zaščito pred sevanjem UVA in UVB. Dele telesa, ki jih drugače ni mogoče varovati pred soncem, bi morali zaščititi s kremo z zaščitnim faktorjem 30 ali več. Kremo je treba na debelo nanašati na kožo že pred začetkom izpostavljanja soncu ter nato na vsaki dve uri, ob obilnem znojenju in brisanju kože pa še pogosteje.

Sončne opekline so le kratkotrajni vidni znak poškodb zaradi nezaščitene izpostavljenosti UV-sevanju, poškodbe kože namreč nastajajo tudi ob razvoju zagorelosti in se nalagajo, z leti lahko pride do pospešenega staranja ter nastanka predrakavih sprememb in kožnega raka. Sončno sevanje lahko povzroči tudi opekline oči in razvoj očesnih bolezni, ki ogrozijo vid, na primer siva mrena očesne leče.

UKC pripravil priporočila

Poleg UV-sevanja delavce na prostem ogroža tudi dolgotrajna izpostavljenost visokim temperaturam, še posebej če je ta v kombinaciji s telesnim naporom, saj lahko pride do dehidracije in pregretja telesa, v najtežjih primerih tudi do vročinske kapi. Poveča se tveganje za nezgode pri delu.

V pomoč pri uvajanju ukrepov za zaščito delavcev in udeležencev športnih dogodkov pred škodljivimi sončnimi žarki in visokimi temperaturami je klinični inštitut za medicino dela, prometa in športa UKC pripravil priporočila, ki so dostopna tukaj.

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol