Dolgotrajna vročina za divjad predstavlja hud fiziološki stres, največje nevarnosti za divje živali ob visokih temperaturah in dolgotrajni suši pa so pomanjkanje pitne vode in izsušitev naravnih prehranskih virov, opozarjajo v Lovski zvezi Slovenije.
Ob tem ljudi pozivajo, da na vrtovih, robovih gozda ali dvoriščih postavijo plitve posode z vodo.
Najbolj ogrožene vrste
"Živali v najbolj vročih urah dneva iščejo senco in mir ter zmanjšajo svojo aktivnost na minimum, da ne izgubljajo dragocene energije," so zapisali v Lovski zvezi Slovenije. Najbolj ogrožene so vrste, ki so po svoji konstituciji telesa večji sesalci, so prilagojene na hladnejše okolje ali pa potrebujejo stalno prisotnost vode. Med njimi so srnjad, jelenjad in divji prašiči.
Divji prašiči in jelenjad se, kot so dodali, za hlajenje in zaščito pred zajedavci zanašajo na kaluženje (valjanje v blatu oz. vodi), srnjad pa tudi na pitje vode, kar je ob presahlih vodnih virih oteženo. Ogrožene so tudi mlade živali, kot so mladiči srnjadi ali zajcev, ki pa so bolj občutljive na dehidracijo.
Kot so opozorili, zmanjkuje tudi sočne hrane, kar otežuje prehranjevanje v naravnem okolju ter s tem povzroča približevanje človeku bodisi v naseljih ali pa na območjih obdelovalnih površin, kjer divjad lahko povzroča škodo.
Druge nevarnosti
Poleg dehidracije vročina povzroča toplotni stres, ki oslabi imunski sistem živali, zaradi česar so bolj dovzetne za bolezni in zajedavce. Suša živali prisili, da za vodo in hrano prehodijo večje razdalje, s čimer se poveča verjetnost, da prečkajo prometne ceste ali zaidejo v bližino naselij, kar povečuje nevarnost povozov in konfliktov z ljudmi, so pojasnili v krovni lovski zvezi.
Dostop do vode je za živali v času vročine ključnega pomena za preživetje, zato, kot so še zapisali, lovske družine v tem času redno preverjajo in polnijo napajalnike ter skrbijo za vodne vire v loviščih.
Ob tem ljudi pozivajo, da na vrtovih, robovih gozda ali dvoriščih postavijo plitve posode z vodo. Te naj vsebujejo lesene kose ali kamne, da se manjše živali ali ptice ne utopijo. Vodo v posodah je treba redno menjati, posode pa čistiti, da ne pride do širjenja bolezni, so še opozorili.
Tega ne počnite
"Odsvetujemo krmljenje živali s kuhano ali predelano človeško hrano, saj lahko povzroči prebavne težave in dodatno dehidracijo. Predvsem pa odsvetujemo vznemirjanje živali - obiskovalci narave naj se držijo označenih poti, psi pa morajo biti obvezno na povodcu, saj vsak pobeg ali preganjanje za izčrpano žival pomeni nepotrebno porabo energije," so navedli.
Ob vprašanju, kaj bi svetovali ljudem, ki v naravi opazijo žival, za katero se zdi, da je zaradi vročine izčrpana ali dehidrirana, so zapisali, da naj se ji ne približujejo in naj je ne poskušajo uloviti ali se je dotikati. Prostoživeči živali dotik in bližina človeka namreč povzročita dodaten, pogosto usoden stres.
Živali naj zato pustijo pri miru in ji po možnosti v bližino, a ne preblizu, postavijo posodo s svežo vodo. Če opazijo poškodovano žival ali žival, ki je v očitni stiski in se ne more premakniti, naj obvestijo Center za obveščanje na številko 112 ali lokalno lovsko družino, ki bo ustrezno ukrepala, so še svetovali.
