Na nekaterih območjih Jadranskega morja izginja ključni podvodni ekosistem, ki nam zagotavlja kisik! V obsežni akciji so potapljači z dna pobrali kar 250 kilogramov smeti!
Zavod YouSea in družba Spar Slovenija sta v prvi letošnji podvodni čistilni akciji morskih travnikov z morskega dna odstranila približno 250 kilogramov odpadkov, med katerimi je bilo največ lahkih materialov, kot so tekstil, vrvi in mreže. Letos bosta izvedla še tri čistilne akcije. Obiskovalce morja ob tem pozivata k odgovornemu ravnanju.
Kot so v današnjem sporočilu za javnost poudarili v Sparu, so morski travniki eden najpomembnejših in hkrati najbolj ogroženih ekosistemov slovenskega morja. "V nasprotju s pogostim prepričanjem morske trave niso alge, temveč cvetnice, prilagojene življenju v morju. Na morskem dnu tvorijo prave travnike, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravega morskega okolja," so zapisali.
Proizvajajo namreč kisik, vežejo ogljikov dioksid, stabilizirajo morsko dno ter zagotavljajo zavetje, prehranjevališča in območja za razmnoževanje številnim vrstam rib, rakov in drugih morskih organizmov.
"Marsikdo jih med kopanjem ali sprehodom ob obali dojema kot nekaj nezaželenega, vendar so morski travniki v resnici znak zdravega in dobro ohranjenega morskega okolja. Brez njih bi bilo morskega življenja bistveno manj, obala pa bolj izpostavljena valovanju in eroziji," so navedli.
Na nekaterih območjih izginilo kar 90 % rastlinstva
K ohranjanju morskih travnikov lahko po njihovih besedah prispeva vsak posameznik. Z odgovornim ravnanjem z odpadki, premišljenim sidranjem, skrbjo za svoje predmete in spoštovanjem naravnega okolja pomaga ohranjati življenjski prostor številnih morskih vrst.
Nedavna mednarodna raziskava, pri kateri so sodelovali znanstveniki Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo ter drugih raziskovalnih in naravovarstvenih ustanov iz Slovenije in Italije, je pokazala, da se morski travniki v severnem Jadranu v zadnjih letih hitro zmanjšujejo. V slovenskem morju se je razširjenost ene od vrst morske trave zmanjšala za približno 30 odstotkov, na nekaterih območjih Tržaškega zaliva pa celo za skoraj 90 odstotkov.
K temu prispevajo predvsem segrevanje morja, širjenje pristaniške in obalne infrastrukture, poglabljanje morskega dna, gradbeni posegi v obalni prostor ter drugi pritiski človekovih dejavnosti. Ker morska trava raste zelo počasi, le nekaj centimetrov na leto, lahko poškodbe, na primer zaradi uporabe vlečnih ribolovnih orodij, ostanejo vidne še desetletja, obnova travnikov pa je izjemno dolgotrajen proces, so dodali v družbi.
Zavod in družba sta partnerstvo za zaščito morskih travnikov sklenila leta 2024. Projekt poleg skupnih akcij čiščenja morskih travnikov v slovenskem morju vključuje ozaveščanje o pomenu morskih travnikov za ekosisteme ter spodbujanje trajnostnih praks med prebivalci in obiskovalci obalnih območij.
