"Otroci naj uživajo počitnice, starše pa prosim, naj jim to brezpogojno omogočijo."

Končalo se je še eno šolsko leto, ki ga je zaznamovala epidemija. Hkrati smo v drugi polovici leta dočakali dokončno sprostitev ukrepov. G. Cepanec, kakšno je ob začetku počitnic razpoloženje na šoli? Se počitnic otroci veselijo, kot so se jih veselili nekoč? Jih težko pričakujete tudi učitelji?

Kot vedno pred počitnicami, noro. V zraku je čutiti olajšanje, saj smo zadevo pripeljali do konca. Kolikor je videti, se učenci, tako kot vedno do zdaj, zelo veselijo počitnic, verjemite pa, da niso edini – veselimo se jih tudi učitelji, pa tudi starši.

Kako so se na to novo normalnost odzvali otroci, ki so med epidemijo zaradi omejevanja stikov verjetno še najbolj trpeli? 

Otroci so se, kot vedno, situaciji prilagodili zelo hitro (velja vsaj za večino). 

So potrebovali več časa, da so se ponovno navadili na običajno druženje? Se vam zdi, da so zaradi dveh let omejevanja medsebojnih stikov postali kaj bolj asocialni? So morda imeli kakšne druge težave?

Mislim, da so potrebovali nekaj časa, da, a vsekakor so se na to, kot sem že omenil, navadili precej hitreje. Nekateri, ki so že prej bili asocialni, so taki tudi ostali, nekateri drugi pa so se stežka privadili na to, da so se kar naenkrat znašli med drugimi in so potrebovali nekaj časa, da so se prilagodili temu. Nekateri so, kolikor sem videl, postali asocialni ''po novem''. Seveda so bile tudi druge težave. Stres zaradi nenehnih sprememb, pritisk zaradi opravljanja obveznosti in pridobivanja ocen, stres in pritisk zaradi vpisa na srednjo šolo ...

"Potem so tu še primeri tesnobe, anksioznosti, paničnih napadov, tudi kakšnih težjih ekstremov, o katerih tu ne bi šel v podrobnosti."

Opaziti je bilo tudi hitrejšo razdražljivost, večjo nervozo, na trenutke bolj izraženo agresivnost. Pa seveda tudi strah, da se bodo stvari spet ponovile, da bodo postale še slabše ipd. Tukaj seveda ne moremo mimo vojne v Ukrajini, splošne družbene klime v Sloveniji ... 

So s šolo na daljavo, ki je bila med epidemijo nekakšna zasilna rešitev, da se ohrani učni proces, pridobili dovolj znanja, da so lahko ob vrnitvi v šolske klopi normalno sledili učni snovi? Se vam zdi, da je epidemija kaj vplivala na njihovo dojemljivost, sposobnost koncentracije?

Nekateri da, drugi ne – sploh otroci, ki so že prej imeli težave s sledenjem snovi in opravljanjem obveznosti. Pri teh se je opazilo in se še opazi, da je sposobnost koncentracije manjša, dojemanje je težje, težje tudi opravljajo obveznosti … 

Kako bi opisali zadnje šolsko leto in kateri so bili z vidika učitelja največji izzivi? Verjetno ste bili med epidemijo tudi učitelji precej obremenjeni. Je sprostitev ukrepov tudi za vas predstavljala določeno razbremenitev? 

V redu. Z vidika učiteljev bi šolsko leto opisal – govorim samo zase, težko za druge – kot lažje, če ga primerjam z letoma 2020 in 2021, a vseeno še precej zahtevno.

"Menim, da so z vidika učitelja največji izzivi bili ohraniti mentalno in fizično zdravje."

Govori se o težavah otrok, o starših itd., a učitelje se kar zlahka spregleda. Sprostitev ukrepov je vsekakor predstavljala določeno razbremenitev, sploh ko so se poslovile maske, a seveda so nastopili novi izzivi. 

Kakšna zanimiva, vzpodbudna misel ali nasvet otrokom ob koncu šolskega leta?

Otroci naj uživajo počitnice, starše pa prosim, naj jim to brezpogojno omogočijo. Šola naj ostane v predalih do 1. septembra.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ