Začetek pomladi: ali se bodo uresničili ljudski pregovori?

Koledarska pomlad traja od 20. marca (pomladansko enakonočje) do 21. junija. V juniju se bo pomlad prevesila v (koledarsko) poletje, tako bo 21. junija poletni solsticij oziroma tako imenovani sončni obrat (to je tisti trenutek v letu, ko je sonce ob poldnevu navidezno najvišje).

Gre za naravne cikle menjave letnih časov, prijetna plat tega vstopa v pomlad je, da se začne dan daljšati, več je svetlobe, sonca, energije. Meteorološka pomlad pa je krajša, združuje tri mesece, marec, april in maj.

Narava v tem času prebuja svojo življenjsko moč, to naznanja s cvetenjem zvončkov, trobentic, telohov, marjetic in drugih rož, tudi drevesa se počasi odevajo v zeleno barvo. Eden od ljudskih pregovorov pravi: "Da se bliža pomlad, slutijo rože prej kakor človek", drugi pa opozarja: "En cvet še ne naredi pomladi."

Težko je napovedati, kakšno bo vreme

Enakonočje pomeni, da sta dan in noč približno enako dolga, to se bo letos zgodilo 20. marca in ta datum predstavlja uradni začetek pomladi. V ta spomladanski "paket" spada tudi premik ure na poletni čas, to se bo letos zgodilo na zadnjo nedeljo v marcu (26. marca).

Koledarski začetek pomladi seveda vedno ne more biti obet za lepo spomladansko vreme. Še vedno lahko presenetijo nizke temperature ali pa lahko celo zapade sneg. V zadnjih letih ni tako pogosto, da bi pobelilo naravo, v preteklosti pa to ni bilo nič neobičajnega.

Slovenska pregovora na to temo pravita: "Zima rada z repom bije, če dolgo toplo sonce sije," oziroma, "Igrajo v sušcu (marec, op. p.) se mušice, malega travna (april, op. p.) vzemi rokavice."

Tudi velike količine dežja v marcu ne prinašajo dobrih obetov za poletje, saj pomeni, da bo to zato precej suho. "Če je v sušcu zemlja preveč pila, bo poleti manj dobila," pravi eden od ljudskih pregovorov, če pa je veliko megle, je napoved takšna: "Kolikor sušca megle, toliko poleti dež gre."

Starodavna ljudstva so praznovala praznik pomladi

Pomlad je čas prebujanja narave. Mnoga starodavna ljudstva (Egipčani, Grki, Maji, stari Slovani) so praznovala pomladno enakonočje z rituali, različnimi obredi in čaščenjem božanstev. 

Že davna ljudstva so praznovala prihod pomladi, ki je ponazarjalo praznovanje novega življenjskega cikla narave in novega upanja. Tudi gregorjevo (12. marec), ki je nekoč veljalo za prvi spomladanski dan, ima korenine v predkrščanski dobi praznovanja, saj simbolizira prebujajočo moč narave.

"Po Gregorju od vsakega vetra sneg kopni," je ena od ljudskih modrosti, sicer pa stari običaj pravi, da "sveti Gregor luč v vodo vrže", kar pomeni, da se dnevi (le) začnejo daljšati.

Prehod iz zime v poletje označuje obdobje, ko so ljudje pozdravljali sonce, toploto, ko je zacvetela narava. Nekdaj so ljudje imeli navado izvajali različne obrede, da bi nova energija zamenjala staro, od tod izvira tradicija naših starih mam in mam, da se doma lotijo generalnega spomladanskega čiščenja. 

Zanimiva sta tudi naslednja pregovora: "Sušec suši, mali traven deži, veliki hladi," in "Kar v marcu ozeleni se rado posuši." Vsekakor je vredno spremljati te ljudske modrosti in potem oceniti, koliko so se uresničile. 

Na pomlad in kmetovanje je vezano tudi kar nekaj starih ljudskih pregovorov. Marca si predvsem kmetovalci ne želijo, da bi se narava razcvetela v vsej svoji lepoti. Eden izmed slovenskih pregovorov pravi: "Kar sušca zeleni, se rado posuši."  Aktualna sta tudi: "Če se sušca da orati, bo treba aprila jokati," in "Če pomladi trta ne joče, tudi jeseni preša ne stoče."

Nekaj o prihajajočem vremenu naj bi naznanil 19. marec, ko je Jožefov god, pregovor za ta dan pravi: "Če je Jožef lep in jasen, je dobre letine prerok glasen." 

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol