N. V. | 9. 12. 2022, 21:22

Zakaj je treba govoriti o transspolnosti? Ker nestrpnost družbe uničuje življenja (izpoved potrte matere)

Profimedia

V Sloveniji je zaokrožila zgodba matere, ki je prehitro izgubila svojega sina zaradi težke izkušnje socialne tranzicije transspolnih oseb. Pogovarjali smo se s transspolno žensko Lio Bordon in Matjažem Odlazkom, očetom transspolne ženske, o tem, zakaj je pomembno, da o transspolnosti v družbi govorimo.

"Naš 16-letni otrok se je odločil, da to življenje ni zanj," je zapisala zlomljena mati fanta, ki je čutil, da ima "žensko naravo". Opisuje, da je o tem, da je transspolna oseba, spregovoril zgolj z nekaterimi, ona pa je ugotovila sama: "Doma je imel vso podporo, vendar očitno ni bilo dovolj ..." 

Socialna tranzicija

Mnoge transspolne osebe, med njimi tudi transspolna ženska Lia Bordon, s katero smo govorili, pravijo, da je socialna tranzicija najtežji del potrditve spola.

Ob tem, da bi transspolni ljudem okoli sebe pokazali svoj pravi jaz, ti pa bi jih ob tem zavrnili, jih spravlja v grozo in obup, številka teh, ki zaradi tega končajo svoje življenje, pa je strašljivo visoka.

"Zato je treba govoriti o transspolnosti," je jasen Matjaž Odlazek, oče transspolnega dekleta. S svojimi zabavnimi, a hkrati resnimi objavami na Facebooku nagovarja starše, ki se znajdejo v enaki situaciji. Zaradi tega se je zlomljena mati s svojo tragično zgodbo obrnila nanj in izkazala spoštovanje, da osvešča o transspolnih osebah v Sloveniji. 

Odlazek nam je v pogovoru zaupal, da želi, da se o tem piše: morda pa se bo kdo zavedal posledic, ki jih lahko prinese nestrpnost in nesprejemanje, ter reagiral drugače.

Spregovorimo o transspolnosti

Transpolne osebe so osebe, pri katerih se spol, ki ga doživljajo ne ujema s spolom pripisanim ob rojstvu. Bordonova nam je povedala, da se s fantovsko vlogo ni mogla poistovetiti že ko je bila stara šest let, nekateri pa to spoznanje doživijo še prej, ali pa kasneje.

Aleksandra Saša Prelesnik

Postopek tega, da zamenjaš spol, je težak, dolgotrajen, psihično in finančno izčrpajoč, poleg tega pa je v največje breme transspolnim osebam, da svojim bližnjim povejo, kako se počutijo. Marsikdo takšne drugačnosti še vedno ne razume, ne sprejema. Težko se sprijaznijo, da je oseba, ki so jo celo življenje poznali kot ženo, mater, hčer, sestro, ... v resnici moški. Tega ne gre obstojati, pravi Bordonova: "Odpor in strah izhajata iz ne-vedenja. Strah pred neznanim je naraven. Zato je pa pomembno, da se o transspolnosti pogovarjamo. Tudi z mladostniki. Ne zato, da bi se spreobrnili v spolu. To itak ni mogoče. Pač pa zato, da bi razumeli, sprejeli." 

Vendarle se na nek način zdi nepojmljivo: ali naj ne bi ljubljene osebe sprejemali in ljubili takšne, kot je? Transspolne osebe prav zares potrebujejo sprejemanje bližnjih, namreč na to, da bi bila okolica in družba prijazna in strpna do njih, ne morejo računati. 

Nestrpna družba

Bordonova se je v zadnjem času pogosto izpostavila v medijih: govori o transspolnosti, pa o tem, kako se spopada z njo, s sovražnim govorom "in celim kupom izzivov, ki jih imamo 'nenormalni'", pravi. Ob tragični zgodbi prizadete matere se ji zdi takšno izpostavljanje v javnosti nujno.

Zaradi te izpostavljenosti v javnosti pa je že izkusila srd skrajne desnice. Na vabilo srednje šole v Postojni je dijakom predavala o transspolnosti in opisala njeno tranzicijo iz Janeza v Lio, to pa je zmotilo Aleša Primca, medij Nova24 in stranko NSi. 

Bodimo strpni do drugačnih

Podpirati je treba razprave, s katerimi poskušamo razbijati stereotipe in tabu teme. Zavedati se je treba, da lahko nestrpnost in sovražni govor uničita življenja.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.