Po uvedbi novega pravilnika o čakalnih seznamih, ki je začel veljati pred enim letom, se kažejo mešani rezultati.
Leto dni po uveljavitvi novega pravilnika o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah so na ministrstvu za zdravje za STA pojasnili, da se trend naraščanja števila čakajočih še vedno umirja, število nedopustno čakajočih pa se zmanjšuje. Postopoma se izboljšuje tudi stanje pri prvih pregledih, so navedli.
Negativne trende so po navedbah ministrstva ustavili predvsem z ukrepi na področju prvih pregledov, ki da so ključni za postavitev diagnoze in začetek pravilnega zdravljenja. Zato so za izvajalce na 13 najpomembnejših področij za izvajanje prvih pregledov uvedli spodbude. Ta področja so kardiologija, ortopedija, urologija, ginekologija, internistika, rehabilitacija, fiziatrija, infektologija, okulistika, psihiatrija, splošna kirurgija, diabetologija in tireologija.
V uredbi o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje in obsegu sredstev za leto 2024 so na področju specialistično-ambulantnih obravnav določili minimalno število prvih pregledov po specialnostih z uvedenimi spodbudami in 30-odstotno višjo ceno za vse prve preglede ob doseganju plana prvih pregledov, so zapisali na ministrstvu.
Za preglede na 13 najpomembnejših področij je povprečna čakalna doba 31. avgusta lani, ko je bil pravilnik že v veljavi, znašala 102,3 dneva, 28. februarja letos 99,5 dneva, 30. junija pa 96,6 dneva. Število nedopustno čakajočih na teh področjih se je v tem obdobju zmanjšalo s 34.815 na 27.196.
Število vseh čakajočih se je v tem obdobju nekoliko povečalo, in sicer iz 391.423 na 405.549. "Čeprav se torej več ljudi naroči na zdravstvene storitve, ti pridejo na vrsto prej," zatrjujejo na ministrstvu.
Konec avgusta lani je povprečna čakalna doba na področju vseh prvih pregledov znašala 104,9 dneva, 28. februarja letos 116,2 dneva, 30. junija letos pa 110,3 dneva. Število vseh nedopustno čakajočih na področju vseh prvih pregledov se je v tem obdobju znižalo s 159.207 na 142.068, so sporočili z ministrstva.
Pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, ki je začel veljati 1. avgusta lani, je dopustno čakalno dobo pri stopnji zelo hitro sicer podaljšal s 14 na 30 dni. Izvajalci pa morajo na proste termine naročati tiste bolnike, ki glede na nujnost obravnave čakajo najdlje.
Uvedli pa so tudi drugačno beleženje nedopustno dolgih čakalnih dob
Po novem pacient nedopustno dolgo čakajoč postane šele, ko število dni od uvrstitve na čakalni seznam preseže najdaljšo dopustno čakalno dobo. Pri stopnji redno ta znaša 180 dni, pri stopnji hitro pa 90 dni.
Povedano drugače - če denimo pacienta zdravstvena ustanova na storitev s stopnjo redno naroči čez dve leti, ta prvih 180 dni čakanja še ni zaveden kot nedopustno dolgo čakajoči. Po prejšnjem pravilniku pa bi bil pacient kot nedopustno dolgo čakajoči zaveden že prvi dan od uvrstitve na čakalni seznam.
Tako podatki pred spremembo pravilnika avgusta 2024 in po njej niso primerljivi in je treba primerjati podatke po uvedbi pravilnika, torej od avgusta lani.
Pravilnik določa tudi, da morajo izvajalci pred terminom zdravstvene storitve z bolniki stik vzpostaviti najmanj dvakrat.
Zastopnica pacientovih pravic Irena Žagar pri svojem delu, ki ga opravlja od marca letos, glede čakalnih dob ni opazila sprememb na boljše. Žagar verjame, da so čakalne dobe zlasti dolge oz. predolge pri obravnavi na maksilofacialni kirurgiji, ortodontiji in dermatologiji, ter v primerih, ko je podan sum na rakavo obolenje.
Glede vzpostavljanja stikov pa ni zasledila nobene pripombe. "Iz lastnih izkušenj pa lahko povem, da nekateri izvajalci ravnajo tako, drugi ne," je navedla za STA.
Zavarovanci imajo največ pritožb na obravnavo v ambulantah družinske medicine, je pojasnila. "Kljub obveznosti, ki jo določa pravilnik o naročanju in upravljanju čakalnih seznamov ter najdaljših dopustnih čakalnih dobah, večkrat ni odziva na telefonske klice, prav tako ne vračajo klicev v 24 urah oziroma jih sploh ne vračajo," je opozorila Žagar.
Problem je zaznala tudi pri izdaji izvidov po opravljenih slikovnih preiskavah. Na portalu za naročanje na storitev so pri nekaterih izvajalcih kratke čakalne dobe, vendar bolniki na izvid čakajo več časa, tudi po 20 dni. "Menim, da s takim ravnanjem izvajalci zavajajo paciente, ki bi se sicer lahko odločili za drugega izvajalca, kjer bi dobili izvid hitreje. Lahko bi temu rekli nelojalna konkurenca," je bila kritična.
piše Manja Delašjava
