Ste med njimi? Če še niste oddali svojega glasu, ga nameravate?
Predsednik Državne volilne komisije Peter Golob in direktor Službe Državne volilne komisije Dušan Vučko sta predstavila najnovejše podatke o volilni udeležbi na drugem krogu volitev za predsednika oziroma predsednico republike 2022.
Koliko Slovencev je volilo do 11. ure?
Sporočila sta, da je do 16. ure volilo 36,73 odstotka Slovencev. Glasovalo je 622.317 volilnih udeležencev.
Najvišja volilna udeležba je bila v volilni enoti Kranj, in sicer 38,61-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Maribor, in sicer 33,63-odstotna. Volilni okraj z najvišjo udeležbo je Škofja Loka 2 (48,03 odstotka), z najnižjo pa Piran (25,31 odstotka).
Po podatkih okrajnih volilnih komisij je na voliščih v Sloveniji do 16. ure glasovalo 622.317 volivk in volivcev oz. 36,73 odstotka vseh volilnih upravičencev: https://t.co/WDj6qHOTIg
— DVK (@dvk_rs) November 13, 2022
Na predsedniških volitvah leta 2017 se je glasovanja do 16. ure v drugem krogu udeležilo 30,45 odstotka volivk in volivcev. Volilna udeležba v drugem krogu predsedniških volitev leta 2012 do 16. ure pa je bila 35,86-odstotna.
Potrebno je poudariti, da je bila volilna udeležba tudi na predčasnih volitvah višja kot v preteklosti. V dveh dneh je skupaj predčasno glasovalo 4,8 odstotka volilnih upravičencev.
Kdaj bodo znani izidi glasovanja?
Prvi delni izidi glasovanja bodo znani predvidoma po 19.30. Čeprav bo takrat po vsej verjetnosti znano, koga želijo volivci videti na predsedniškem položaju v prihodnjem petletnem mandatu, pa izidi še ne bodo dokončni. V ponedeljek bodo namreč izidom prišteli še rezultate glasovanja po pošti iz Slovenije, 21. novembra pa še glasovnice iz tujine.
Svoj glas je oddal tudi Pahor
Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je že glasoval na volitvah za predsednika Republike Slovenije in oddal glas tistemu, za katerega misli, da si zasluži, da ga nasledi.
Namreč po desetih letih predsedovanja se mu zdaj dnevi v predsedniški palači iztekajo. Čez 40 dni se bo poslovil s položaja.
In kaj bo počel po tem? Za Radiotelevizija Slovenija je povedal, da si bo poiskal nove službene izzive. "Gotovo bi lahko bil posebni odposlanec Evropske komisije na primer za Zahodni Balkan ali pa za prievropske države, tudi za za Mediteran. Lahko bi bil tudi odposlanec zveze Nato, torej za varnostno politiko," poklicne prihodnosti uradno še ne razkriva.
