7. 12. 2022, 15:01 | Vir: STA

Znano je, v katerih panogah bodo zaposleni po novem letu na račun dobili višje plače

Profimedia/fotomontaža

Nekateri slovenski delavci bodo kmalu na svoje račune dobili več denarja, hkrati pa so jim sindikati na pogajanjih izborili tudi višje povračilo stroškov za prehrano in prevoz na delo.

Podpisniki kolektivnih pogodb več dejavnosti v zasebnem sektorju, med njimi papirne, grafične in gradbene, so se dogovorili za zvišanje najnižjih osnovnih plač in povračil stroškov v zvezi z delom, so sporočili iz Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam.

Dogovori so sledili predlogom sindikatov delodajalskim organizacijam, ki so sopodpisnice kolektivnih pogodb dejavnosti. Predlogi so temeljili na dolgoletnem modelu, po katerem se najnižje osnovne plače usklajujejo najmanj z inflacijo tekočega leta in delom dviga produktivnosti v posamični panogi preteklega leta. Hkrati so za ublažitev draginje predlagali višja nadomestila stroškov prehrane na delu ter prevoza na delo in z njega, ponekod pa tudi za višji regres za letni dopust, so zapisali.

"Gre za dejavnosti, kjer se že tradicionalno vodi partnerski socialni dialog, kar se odraža med drugim tudi v tem, da so kolektivne pogodbe sklenjene za nedoločen čas, in ne za obdobje leta ali dveh," so poudarili.

Profimedia

V grafični dejavnosti skoraj 15-odstotno višja plača

Sindikat grafične dejavnosti Slovenije je z Medijsko zbornico pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) dosegel dogovor o dvigu najnižje osnovne plače v panogi za 14,8 odstotka, povišalo pa se bo tudi najnižje povračilo stroškov za prehrano, in sicer na šest evrov na dan. Oboje bo začelo veljati 1. januarja.

Podpisnika kolektivne pogodbe sta se že spomladi dogovorila o povračilu stroškov prevoza na delo v višini 0,18 evra na kilometer. Najnižji znesek regresa za letni dopust po kolektivni pogodbi znaša 63,5 odstotka povprečne plače v Sloveniji.

Sindikat papirne dejavnosti Slovenije se je z Združenjem papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS ter s Sekcijo za les in papir pri Združenju delodajalcev Slovenije (ZDS) dogovoril za sedemodstotni dvig najnižje osnovne plače, dvig povračila stroškov za prehrano na šest evrov na dan in dvig povračila za prevoz na delo na 0,16 evra na kilometer, kadar ne obstaja možnost javnega prevoza. Vse dogovorjeno bo začelo veljati 1. januarja.

Profimedia

Podpisniki kolektivne pogodbe te dejavnosti so se tudi dogovorili, da bodo v letu 2023 nadaljevali pogajanja za nov plačni model v panogi, v katerem bi bilo treba po prepričanju sindikata določiti, da je najnižja osnovna plača določena na ravni minimalne plače, osnovne plače zahtevnejših delovnih mest pa bi morale biti ustrezno višje.

Pogajanja potekala v konstruktivnem duhu

Sindikat cestnega gospodarstva Slovenije se je kot sopodpisnik kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti na delojemalski strani z Zbornico gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS ter s Sekcijo za gradbeništvo pri ZDS dogovoril za dvig najnižje osnovne plače za 12 odstotkov, nadomestila za prehrano na 6,12 evra na dan ter povračila stroškov za prevoz na 0,19 evra na kilometer, če ni možnosti javnega prevoza. Pogajanja o najnižjem regresu za leto 2023 se bodo nadaljevala, ko bo znana končna višina minimalne plače za leto 2023.

Sindikat založniške, časopisno-informativne in knjigotrške dejavnosti Slovenije pa je Zbornici knjižnih založnikov in knjigotržcev pri GZS ter Sekciji za les in papir pri ZDS predlagal dvig izhodiščnih plač po tarifnih prilogah za založniško in knjigotrško dejavnost za 16,8 odstotka, hkrati pa tudi dvig povračila za prehrano na 7,96 evra na dan. Pogajanja se še niso začela, najnižji znesek regresa po kolektivni pogodbi pa znaša 70 odstotkov povprečne plače v Sloveniji.

Profimedia

"Ocenjujemo, da so pogajanja, vsaj tista, ki so že končana, potekala v konstruktivnem duhu in z zavedanjem o potrebi po nujnih dvigih prejemkov zaposlenih po kolektivnih pogodbah, ki jih podpisujejo naši sindikati in predstavljajo minimalni standard, ki se še nadalje dopolnjuje s podjetniškimi dogovori," so zapisali.

Nekatere najnižje osnovne plače še vedno pod minimalno plačo

Dodali pa so, da ostajajo težave, na katere opozarjajo že dlje časa: kolektivne pogodbe, razen tiste z razširjeno veljavnostjo, ne zavezujejo vseh delodajalcev v posamezni panogi, ampak le člane delodajalskih združenj, pri čemer je kvorum za razširjeno veljavnost na strani delodajalcev pogosto previsok

Poleg tega so najnižje osnovne plače do vključno petega tarifnega razreda (delovna mesta, za katera se zahteva srednja strokovna in splošna izobrazba) kljub tem dvigom in dvigom v prejšnjih letih še vedno praviloma pod veljavno minimalno plačo.

Profimedia

Z dvigom minimalne plače v letu 2023 bo uravnilovka še večja, čeprav so osnovne plače delavcev v podjetjih večinoma višje od najnižje osnovne plače, so dejali v Pergamu in spomnili, da so skupaj z ostalimi sindikalnimi centralami zasebnega sektorja že v letu 2019 podali predlog nove splošne kolektivne pogodbe za zasebni sektor, s katero bi se dogovorili za nov plačni sistem v zasebnem sektorju.

Kljub temu, da so delodajalci tisto pobudo preslišali, v Pergamu upajo, da je v zadnjem času prevladalo razumevanje, da je potreben nov plačni dogovor, s katerim bodo začeli sistematično reševati zaznane težave.

Spremljajte Metropolitan na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.