Zdi se, da v parlamentarni stranki takšno ravnanje podpirajo.
Stranka Resnica se je z anekdoto, ki se ne zdi prav posrečena, odzvala na razkritje, da je predsednik državnega zbora Zoran Stevanović filozofski fakulteti, kjer je obiskoval doktorski študij, ki ga ni končal, ostal dolžen skoraj 7000 evrov za plačilo šolnine.
Zdi se, da je zdaj stranka z anekdoto o plačilu avansa krovcu v prenesenem pomenu sporočila, da Stevanović na plačilo ni pozabil, ampak preprosto ni hotel plačati in tudi v prihodnje ne bo.
"Ni hotel plačati. In ne bo"
"Enkrat je Stevanović dal avans krovcu za popravilo strehe. Ker potem krovca ni bilo niti blizu, mu Stevanović nikoli več ni plačal dogovorjenega zneska in je bil prisiljen naročiti drugega krovca. Avansa sicer ni zahteval nazaj, ampak je bila šola dobra," je stranka Resnica zapisala na omrežju X.
"Ampak pogodbene obveznosti... Ni torej pozabil, kot bi cinično rekli polpismeni politikantje, ampak ni hotel plačati. In ne bo. Ampak gremo nazaj na milijarde, milijone tajkunov. Še tri leta in pol bo aktivnega dela," so dodali.
Enkrat je Stevanović dal avans krovcu za popravilo strehe. Ker potem krovca ni bilu niti blizu, mu Stevanović nikoli več ni plačal dogovorjenega zneska in je bil prisiljen naročiti drugega krovca. Avansa sicer ni zahteval nazaj, ampak je bila šola dobra. Ampak pogodbene obveznosti… Ni torej pozabil, kot bi cinično rekli polpismeni politikantje, ampak ni hotel plačati. In ne bo. 💪 Ampak gremo nazaj na milijarde, milijone tajkunov. Še 3 leta in pol bo aktivnega dela. ✊
— Resni.ca (@resni_ca) September 27, 2026
Postopek za izvršbo zaradi zastaranja ustavljen
Kot so na ljubljanski filozofski fakulteti potrdili za STA, Stevanovićev dolg za plačilo doktorskega študija znaša 6883 evrov brez obresti. Dolžniku so sicer trikrat poslali opomin za plačilo, nato pa sprožili postopek za izvršbo, a je bil ta zaradi zastaranje ustavljen, kar pomeni da dolga ne bodo mogli izterjati po pravni poti.
Zaradi razkritja je završalo tudi na družbenih omrežjih, kjer uporabniki izpostavljajo, da običajen državljan ostane dolžan le nekaj evrov in se takoj znajde v postopku izvršbe, iz Stevanovićevega primera pa je po mnenju teh uporabnikov razvidno, da to ne velja za vse. Nekateri se sprašujejo tudi o malomarnosti javnih inštitucij pri izterjavi svojega denarja v primerjavi z zasebnim sektorjem, ki bi se tega po njihovem mnenju lotil veliko bolj učinkovito.
