V Koaliciji za trajnostno prometno politiko v luči razprav o kakovosti zraka v Ljubljani, ki jih je nedavno spodbudilo poročilo Evropske agencije za okolje, opozarjajo na diskreditiranje opozoril stroke.
Namesto relativizacije ugotovitev znanosti politiko in vodstvo ljubljanske mestne občine pozivajo k hitremu ukrepanju za izboljšanje stanja.
Kot so v koaliciji navedli v sporočilu za javnost, je bilo mogoče v medijih v zadnjem mesecu spremljati burno izmenjavo mnenj glede verodostojnosti poročila Evropske agencije za okolje (EEA) o kakovosti zraka v Ljubljani.
Ob tem so spomnili, da je ljubljanski župan Zoran Janković ob objavi letošnjega poročila EEA izrazil nejevero nad rezultati, lani pa je ob podobni uvrstitvi Ljubljane med evropska mesta z najslabšo kakovostjo zraka dejal, da rezultatom ne oporeka, si pa želi, da bi se upoštevalo tudi zaledje in ne merilne postaje ob prometnicah. Leta 2022 pa je izsledke istega poročila označil za "natolcevanja".
"Tovrstno poročanje o problematiki kakovosti zraka, kjer ključni akterji javno dvomijo v podatke, preden bi pridobili dovolj informacij o sami raziskavi, zmanjšuje občutljivost javnosti za nevarnosti, ki jih onesnažen zrak prinaša," so posvarili v koaliciji.
Kritični pa so tudi do poročanja medijev, ki po njihovem mnenju pogosto ne postavijo ključnih vprašanj, manjkajo tudi konteksti in razlage, kako so ti podatki pridobljeni in kaj pomenijo za zdravje ljudi.
V luči tega poudarjajo, da onesnažen zrak ni zgolj posledica slabih vremenskih pogojev ali kotlinske lege, kar je pogosto zaslediti pri poročanju o kakovosti zraka in podajanju mnenj o rezultatih meritev. "Viri onesnaževanja so jasni - promet, kurišča in industrija," so podčrtali.
Čeprav je kotlinska lega Ljubljane dejstvo, pa to nikakor ne pomeni, da ukrepanje ni mogoče ali smiselno
"Ravno obratno - pomeni, da morajo biti ukrepi še bolj premišljeni, ciljno usmerjeni in ambiciozni," so prepričani predstavniki koalicije.
V preteklih dvajsetih letih je ljubljanska mestna občina sicer po njihovi oceni izvedla nekaj ukrepov na področju omejevanja prometa, ki bistveno prispevajo k zmanjševanju onesnaženja z delci, kot so zaprtje mestnega središča za promet in Slovenske ceste, prenova voznega parka ter uvajanje ukrepov umirjanja prometa, vendar to ni dovolj.
"Ukrepi občine ne prispevajo k zastavljenim ciljem. Že julija 2023 smo opozorili, da je gradnja vsaj 3700 novih parkirnih mest na območju Kolodvora nesprejemljiva (...) Mesto, ki trdi, da želi postati podnebno nevtralno do leta 2030, ne more hkrati podpirati gradnje takšnega števila parkirnih mest, sploh pa ne na lokaciji, ki ima vse pogoje, da omogoči dostopnost do storitev z javnim prevozom, kolesarjenjem in hojo," so posvarili.
Opozarjajo tudi na nizko ambicioznost države pri zmanjševanju števila dnevnih migrantov z osebnimi vozili v Ljubljano. "Dodaten pas, ki se gradi na štajerski avtocesti, bodo uporabljali tovornjaki, nikjer pa ni govora o hitrih avtobusnih linijah, čeprav je bila to obljuba ministrstva za okolje in Darsa, ko je bila širitev prvič javno omenjena," so bili jasni.
Kot primer dobre prakse so izpostavili Tirolsko, kjer trenutno vzpostavljajo avtobusno linijo med Zirlom in Innsbruckom, ki bo med delovniki vozila po odstavnem pasu ceste A12.
V kompleksni sliki glede kakovosti zraka v Ljubljani so za koalicijo skrb vzbujajoče tudi napovedi o gradnji sežigalnice odpadkov
"V medijih lahko znova spremljamo izmenjavo mnenj strokovne javnosti in vodstva občine, a organiziranega vključujočega procesa o tovrstni investiciji, ki predstavlja zdravstveno tveganje in potencialno ekonomsko neupravičeno investicijo, ni," so kritični.
Ob tem od političnih akterjev, še posebej pa vodstva glavnega mesta, pričakujejo, da se namesto relativizacije znanstvenih podatkov ter pozivanja k spremembi metodologij in merilnih mest "osredotočijo na ukrepe in prenehajo z izvajanjem politik, ki že tako velik javnozdravstveni problem še potencirajo".
"Pričakujemo, da sprejmejo strokovne analize in začnejo ukrepati hitro, želimo si jasen načrt ukrepov, ki lahko izboljšajo kakovost zraka. Z zavedanjem o škodljivosti onesnaženega zraka za zdravje, bodo tudi prebivalci lažje sprejeli omejitve, kot so denimo uvedba con brez motornega prometa in omejitve kurjenja lesne biomase, ter tudi kot občani sprejeli del odgovornosti in ukrepali," so sklenili in pozvali tudi k informativnemu ter odgovornemu komuniciranju občine, pristojnih institucij in medijev.
