Sevnica: Dom na koncu sveta

Dobrih 80 kilometrov iz Ljubljane in več kot 6800 kilometrov vzhodno od New Yorka, na območju poštne številke 8290, leži Sevnica, prijazno mestece, kjer se je leta 1971 pod srečno zvezdo rodila druga hčerka familije Knavs. Tedanji jugoslovanski režim je tudi v provincialnih slovenskih krajih narekoval znano Titovo pravilo: »Vaša naloga je, da se učite. Le kdor se uči, bo kaj znal. In le kdor kaj zna, bo lahko koristil svoji domovini,« zato je Melanija šla in se učila, med vrstniki pa že takrat izstopala kot nadstandardno čeden šoloobvezni otrok.

Sedanja ravnateljica OŠ Savo Kladnik Sevnica tako še danes najprej pove, kako neverjetno lepa je bila Melanija že kot deklica. Ja, lepa in tudi pridna, saj si je pridelala ugled marljive učenke, zakopane v knjige z vedno briljantnim znanjem. A Melanija najbrž ni vedela točno, kako bi lahko z osnovami angleščine in ulomki nekoč služila domovini, sploh zato, ker se je čedalje bolj zanimalo za modo, lepoto, manekenstvo, oblikovanje in stiliranje. Je pa z odraščanjem ugotovila, da mogoče znanje in intelekt nista njena edina aduta, s katerima lahko služi domovini in sebi. V tistem trenutku je prerasla Sevnico in bila primorana svoje ambicije presaditi v prestolnico.

Za seboj je pustila bivanje v čudoviti rezidenci Knavs v Sevnici, svoj prvi dom, ki jasno nakazuje udobje, ki sta ga bili deležni hčerki. Čudovita hiša, očetov okus za velike avtomobile in lepa mati z oblikovalskim talentom, kar je v Melaniji vzbudilo ljubezen do estetike in stila. A takoj ko sem spregovoril z gospodom Knavsom, je postalo jasno, da je v paketu z udobjem prišel tudi zaščitniški patriarh.

Strogo mi je razložil, kako tovrstne novinarske prakse potekajo v opevanih Združenih državah in da so vsakršne informacije o njej in njenem življenju pri njem nedostopne. A tudi to je bilo dovolj, da sem dojel podobo Melanije, ki danes prevladuje v mali Sevnici. Tam bo namreč za vedno ostala mala, vestna punčka z lepim obrazom. Drugih konkretnih spominov ni ali pa ostajajo skriti in zamegljeni z nenadnim bliščem, ko je dotična pridna učenka skoraj čez noč postala kričeče ime globalnega glamurja.

Zdaj, ko je njeno ime z bleščečimi črkami zapisano med svetovno zvezdniško maso, ko je neobremenjeno pozirala za svetovne izdaje moških revij GQ, FHM, Allure in Front, ko je ob izboru stotih najlepših žensk leta 2001 končala na 9. mestu in ko se bo zdaj zdaj poročila z newyorškim multimilijarderjem, je Melania Knauss v Sevnici še vedno le Melanija. Srčkana, učena in lepo vzgojena deklica uspešnih staršev, zazrta v zvezde.

Zato v Sevnici ni Ulice Melanije Knavs, v šoli ne stoji njena iz kartona izrezana lutka v naravni velikosti, in ko sem mulca na trgu vprašal, ali ve, kdo je Melanija Knavs, sem v odgovor dobil le bebav pogled. Za malo Melanijo je bila Sevnica le vatirano, mehko, toplo gnezdece. Valilnica. Štartna črta. In seveda dom.

Ljubljana: Pot v dovršenost

Je že tako, da v Sloveniji vse poti vodijo v Ljubljano. Tudi tiste iz Sevnice. Zato je Melanija s svojo sestro Ines stalno prebivališče z začetkom šolanja na srednji šoli za oblikovanje prenesla v Ljubljano. Prva postaja do mamljivega sveta modnih pist in lepotnih tekmovanj je bila dosežena, zdaj je morala svoj stas spraviti še v promet. Pod okriljem tedanjega društva modnih delavcev se je lotila poziranja in sodelovanja na modnih revijah.

Alenka Košir, njena tedanja solepotica, se spominja, da so jo ljudje opazili, ker je bila nekaj posebnega. Jasno, s prevelikimi ambicijami je bila ujeta v slovenski fevd in na glas tuhtala o resnejšem uspehu. Ker če se je Sevnica spomni kot pridne učenke, se je Ljubljana nedvomno spomni kot ambiciozne lepotice, ki kar sili, da se lahko končno iz lokalne bube razvije v metulja glamuroznega jet-seta.

Slika zasebnega življenja pa je bila kot popolno nasprotje profesionalnega. Službeno je z željami letala zelo visoko, v socialnih krogih pa je bila precej bolj zadržana. Redkokdaj se je udeleževala intenzivnejših žurov, in čeprav je bila obkrožena s snubci, je zvesto vztrajala le pri nekaj izbrancih. Bila je očiten idealist, romantik, ki verjame v pravo ljubezen. Ko je bila s fantom, je imela oči le zanj. In zato je tudi pohajkovanje po klubih raje zamenjala za sprehode ali zadekanje pred tevejem.

Tisti, ki so jo poznali, jo opisujejo kot preprosto, tiho, mirno dekle, ki se ni želelo izpostavljati. Celo tako zelo, da je menda lahko bila v družbi tudi ves večer tiho, če je pač nisi nič vprašal. No, tisti, ki so jo poznali bolje, so izvedeli tudi za njeno bolj začinjeno stran. Za fasado tišine je namreč čepela brutalna odkritost. In če ti je bilo namenjeno, si njeno mnenje brez celofana dobil servirano direktno v faco.

Ergo, Melanija je uspešno prakticirala diplomatsko pravilo, da če nimaš kaj lepega povedati, raje molči. In delaj. Ker je Melanija vedela, da lepota ni darilo, ampak garanje, je zato tudi resno pljunila v roke. Pravzaprav je celo garala. Z jasnim fokusom v glavi je prosti čas uporabila za hujšanje, aerobiko in druge procese, potrebne za uspeh v svoji branži.

In za kaj bi imel prijatelje, če ne zato, da te potem v pravem trenutku brcnejo v rit? Ta dodatni pospešek je Melanija dobila, ko jo je prijateljica leta 1992 prijavila na tekmovanje za Obraz leta. Končala je na drugem mestu ob boku Martine Kajfež, s tem pa si dokončno dokazala, da zmore več. In ker ji je Slovenija lahko ponudila le toliko možnosti, je stisnila zobe in s culico na rami za kruhom in slavo odšla v tujino. Na poti do uspeha se je pofočkala v vseh evropskih prestolnicah mode, pet let je celo živela v Milanu, nato nekaj časa v Parizu, nazadnje pa končala v New Yorku.

In čakala, da se bo vendarle nekoč znašla na pravem kraju ob pravem času. In se je – leta 1999 na »prijateljevi zabavi«, kot naokoli govori Donald Trump, pravzaprav pa je šlo za veličasten modni dogodek s številnimi slavnimi imeni na listi povabljenih. Seveda z odprtim barom in mini sendvički.

New York: Na vrhu sveta

Donald Trump je zagledal nov izziv – evropsko lepotico, odsotno zasanjano in skrivnostno zadržano. Prijatelji so mu svetovali, naj ne poskuša. Melanija je ledena kraljica, nihče ji ne more do živega, so mu govorili in le prilivali gorivo na besni ogenj kapitalističnega konkvistadorja. Nespretni frizuri navkljub je uspešno prebil led in lepo gospodično povabil na večerjo za valentinovo. Vnele so se iskrice in Melanijino življenje je postalo pravljica. Kraljična na vrhu Trumpovega stolpa, prepoznavno ime zvezdniških logov, elitna manekenka in kmalu tudi žena. In kaj povedo prijatelji, s katerimi tudi zdaj ni pretrgala stikov?

Da se zdaj končno počuti kot dama. Donald je aprila 2004 pred njo pokleknil z zaročnim prstanom, nekje v letu 2005 pa bosta opravila še formalnosti. Tiste poročne namreč. Predporočna pogodba je seveda že podpisana. Priznani ločitveni odvetnik Raoul Felder namreč z nasmehom pove:

»Donald Trump je dejansko oče predporočnih pogodb.« Da bo fešta brezskrbna in nameni obeh čisti. S tem pa bo zgodba Melanije Knavs dobila nov vrhunec. Ali, kot pravi Alenka Košir: »Njen največji uspeh ni to, da je ujela Donalda Trumpa, ampak to, da je našla moškega, ki ga ima resnično rada.« Amen. In na tisti srečni dan, ko bo Melania Knauss postala Melania Trump in ko bodo svatje na megalomanski ohceti dvignili čaše v pozdrav novoporočencema, se razdalja med Sevnico in New Yorkom za trenutek niti ne bo zdela tako ogromna.

TEKST: Darjo Hrib

FOTO: Tmgmt, Rex Features